Še vedno namreč priključke s hitrostjo do dveh Mbit/s uporablja skorajda 60 odstotkov slovenskih uporabnikov, medtem ko ima hitrejšo povezavo na voljo skoraj tri četrtine evropskih kolegov, je razvidno iz marčevskega implementacijskega poročila evropske komisije.
Alternativni operaterji krivdo valijo na Telekom Slovenije. "Vodilni ponudnik namreč trži internetno povezavo 1 Mbit/s kot osnovno, samostojno storitev. Za višje internetne hitrosti pa mora posamezni naročnik sam sprožiti naročilo," pojasnjujejo v Amisu in dodajajo, da mora Telekomov uporabnik za nadgradnjo hitrosti z 1 Mbit/s na 2 Mbit/s plačevati tudi do šest evrov več mesečne naročnine. Pri Amisu se za hitrejšo povezavo sicer odloča več kot 70 odstotkov uporabnikov.
Podobno menijo v T-2, kjer imajo na optičnem omrežju že več kot 40.000 naročnikov: "Seveda so za omenjeno stanje krivi operaterji, ki ne vlagajo dovolj v nova in zmogljivejša omrežja. V naši ponudbi so paketi, ki tudi na tehnologiji VDSL, ne le na FTTH (optični), vključujejo minimalno hitrost 10 Mbit/s, in to simetrično," so poudarili.
Čeprav v Telekomu Slovenije priznavajo, da se velika večina njihovih uporabnikov, kar 85 odstotkov, še vedno odloča za hitrosti, nižje od 2 Mbit/s, pa poudarjajo, da se v Sloveniji pri zbiranju podatkov ne upošteva IP-televizije oziroma vezanih storitev, kar bi povsem spremenilo statistiko hitrosti dostopa do širokopasovnih storitev. "Zaradi tega so naši priključki 'trojčka ali dvojčka', kjer se je uporabnik odločil le za 1 Mbit/s hitrosti za dostop do interneta, primerljivi z nekaterimi evropskimi priključki s hitrostmi do 10 MBit/s ali celo višjimi hitrostmi," je podatke evropske komisije prav tako zavrnil Matjaž Janša, nekdanji vodja direktorat za pošto in elektronske komunikacije. Kljub temu, da se Slovenija po hitrosti, nižji od 2 Mbit/s, uvršča takoj za Ciper, Poljsko in Estonijo, pa so v Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek) optimistični, saj se naša država glede hitrosti, ki presegajo 10 Mbit/s, uvršča v sam vrh. "Prepričani smo, da se bo vedno več uporabnikov odločilo za dostop prek optike do doma, saj se povečujeta tako pestrost ponudbe oziroma dostopa kot tudi primerljivost s cenami dostopa prek bakrene parice ali koaksialnega kabla." "Če bi operaterji optično infrastrukturo širili enakomerneje po vseh območjih države in ne zgolj v urbanih središčih, bi to zagotovo prispevalo k povečanju deleža uporabnikov (z višjo hitrostjo)," pojasnjujejo.
