Slovenija po hitrosti širokopasovnega dostopa pri dnu EU

»Po deležu optičnih priključkov, pripeljanih do doma (FFTH), smo trenutno med vodilnimi državami na svetu. Malce zaostajamo za ZDA in Dansko ter prehitevamo glede IKT zelo razvito Islandijo. Pričakujemo, da se bodo uporabniki priključevali na optična omrežja postopoma, glede na svoje potrebe in ponudbo operaterjev. Večji odziv je pričakovati, ko se bodo cene mesečne naročnine optičnega priključka izenačile s cenami na drugih tehnologijah, kar pa se lahko zgodi enem letu,« je pojasnil Matjaž Janša, nekdanji vodja direktorata za pošto in elektronske komunikacije. (Foto: Matej Povše)

Še vedno namreč priključke s hitrostjo do dveh Mbit/s uporablja skorajda 60 odstotkov slovenskih uporabnikov, medtem ko ima hitrejšo povezavo na voljo skoraj tri četrtine evropskih kolegov, je razvidno iz marčevskega implementacijskega poročila evropske komisije.

Alternativni operaterji krivdo valijo na Telekom Slovenije. "Vodilni ponudnik namreč trži internetno povezavo 1 Mbit/s kot osnovno, samostojno storitev. Za višje internetne hitrosti pa mora posamezni naročnik sam sprožiti naročilo," pojasnjujejo v Amisu in dodajajo, da mora Telekomov uporabnik za nadgradnjo hitrosti z 1 Mbit/s na 2 Mbit/s plačevati tudi do šest evrov več mesečne naročnine. Pri Amisu se za hitrejšo povezavo sicer odloča več kot 70 odstotkov uporabnikov.

Podobno menijo v T-2, kjer imajo na optičnem omrežju že več kot 40.000 naročnikov: "Seveda so za omenjeno stanje krivi operaterji, ki ne vlagajo dovolj v nova in zmogljivejša omrežja. V naši ponudbi so paketi, ki tudi na tehnologiji VDSL, ne le na FTTH (optični), vključujejo minimalno hitrost 10 Mbit/s, in to simetrično," so poudarili.

Čeprav v Telekomu Slovenije priznavajo, da se velika večina njihovih uporabnikov, kar 85 odstotkov, še vedno odloča za hitrosti, nižje od 2 Mbit/s, pa poudarjajo, da se v Sloveniji pri zbiranju podatkov ne upošteva IP-televizije oziroma vezanih storitev, kar bi povsem spremenilo statistiko hitrosti dostopa do širokopasovnih storitev. "Zaradi tega so naši priključki 'trojčka ali dvojčka', kjer se je uporabnik odločil le za 1 Mbit/s hitrosti za dostop do interneta, primerljivi z nekaterimi evropskimi priključki s hitrostmi do 10 MBit/s ali celo višjimi hitrostmi," je podatke evropske komisije prav tako zavrnil Matjaž Janša, nekdanji vodja direktorat za pošto in elektronske komunikacije. Kljub temu, da se Slovenija po hitrosti, nižji od 2 Mbit/s, uvršča takoj za Ciper, Poljsko in Estonijo, pa so v Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek) optimistični, saj se naša država glede hitrosti, ki presegajo 10 Mbit/s, uvršča v sam vrh. "Prepričani smo, da se bo vedno več uporabnikov odločilo za dostop prek optike do doma, saj se povečujeta tako pestrost ponudbe oziroma dostopa kot tudi primerljivost s cenami dostopa prek bakrene parice ali koaksialnega kabla." "Če bi operaterji optično infrastrukturo širili enakomerneje po vseh območjih države in ne zgolj v urbanih središčih, bi to zagotovo prispevalo k povečanju deleža uporabnikov (z višjo hitrostjo)," pojasnjujejo.

tomaz.modic@dnevnik.si

Telekom vključil le slabo četrtino optičnih priključkov

Telekom Slovenije je do konca prvega četrtletja letos zgradil že 74.000 optičnih priključkov (in 87.000 priključnih točk), od katerih pa jih je bila vključena le slaba četrtina oziroma 18.108. "Vzroki za manjše število od prvotnih pričakovanj so: večina FTTH-priključkov je bila v začetnem obdobju zgrajena v urbanih območjih, kjer vlada velika konkurenca in je na voljo več dobro razvitih operaterjev; zelo razširjene in marsikje podvojene dostopovne tehnologije na koaksialnem kabelskem omrežju na FTTH-dostopu drugih operaterjev ter na xDSL-dostopu na bakreni parici; za zdaj še sorazmerno majhno zanimanje uporabnikov za optično tehnologijo kljub enaki ceni in brez stroškov prehoda," razlagajo.

"Delež s hitrostmi pod 2 Mbit/s bo padel pod 40 odstotkov"

V Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek) poudarjajo, da pri regulaciji trgov še posebno dosledno sledijo priporočilom evropske komisije. "Ta v najnovejšem priporočilu med drugim alternativnim operaterjem predlaga dostop tako do bakrene kot tudi do optične infrastrukture operaterja s pomembno tržno močjo, hkrati pa tudi do njegove kanalizacije, v katero lahko alternativni operaterji vstavijo lastno infrastrukturo in tako dosežejo končne uporabnike." Na ministrstvu za gospodarstvo posebnih ukrepov za izboljšanje razmer na trgu ne predvidevajo. "Ocenjujemo, da so razmere zelo podobne razmeram v večini drugih razvitih državah EU in da bo trg poskrbel, da bo v naslednjem letu delež uporabnikov s hitrostmi pod 2 Mbit/s padel pod 40 odstotkov," pojasnjuje Matjaž Janša, nekdanji direktor direktorata za elektronske komunikacije na ministrstvu.