Nov šok za nadzornike NLB in vlado: stroški odpravnin do 2,5 milijona evrov

Država kot največja lastnica NLB pričakuje, da se bo problematika imenovanja nove uprave banke rešila čim prej. Pri reševanju odnosa s člani sedanje uprave, ki po presoji mandatarja niso sodili v koncept, je prišlo do kratkega stika, je novinarjem včeraj priznal finančni minister Franc Križanič, ki pričakuje, da odhajajoči člani uprave ne bodo zahtevali odpravnin. Predvidevamo lahko, da so ga že seznanili z informacijami, da utegne imeti banka astronomske stroške zaradi odpravnin nezaželenih članov uprave banke. (Foto: Jaka Adamič)

To razkriva pravno mnenje, ki ga je predsednica nadzornega sveta Stanislava Zadravec Caprirolo, sicer uslužbenka ministrstva za finance, pridobila šele sredi tega tedna, torej potem ko je nadzorni svet v ponedeljek že potrdil novo sestavo uprave. Najnovejše dogajanje v zvezi z NLB zgolj pritrjuje očitkom o vprašljivem delu nadzornega sveta NLB, zlasti njegove kadrovske komisije, ki se na zamenjavo uprave očitno ni pripravila dovolj odgovorno.

Neto odpravnina do 70.000 evrov

Pravna revizija pogodb članov uprave je pokazala, da imajo člani uprave NLB v pogodbah o zaposlitvi tako imenovano neto klavzulo, po kateri jim kot odpravnina pripada s pogodbo določen znesek, medtem ko stroške obdavčitve nosi izplačevalec, torej banka. Težava pa je nastala, ker je državni zbor na predlog poslancev Zares kljub pomislekom strokovne javnosti pred dnevi sprejel zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, ki se ga je prijel vzdevek Kramarjev zakon in po katerem so vse odpravnine v višini nad 75.000 evrov, izplačane po 1. januarju letos, obdavčene 90-odstotno. V številkah na primeru članov uprave NLB to pomeni, da vsakemu članu uprave sicer res pripada zgolj med 50 in 70 tisoč evrov neto odpravnine, toda zaradi Kramarjevega zakona jim bo morala NLB, ko bo ta znesek obrutila, plačati kar okoli 2,5 milijona evrov, večina tega pa se bo nato prelila v državni proračun.

"Pričakujemo, da ne bo nobenih odpravnin"

Zato ne preseneča včerajšnja izjava ministra za finance Franca Križaniča po sestanku s premierom Borutom Pahorjem, da pričakujeta, da se bodo člani uprave NLB v celoti odpovedali odpravninam. "Nadzorni svet uživa absolutno zaupanje lastnikov, tako da pričakujemo, da ne bo nobenih odpravnin, da bo problem rešen sporazumno, da bodo člani uprave dobili ustrezne delovne zadolžitve v banki ali hčerinskih družbah. Če ne bodo, pa je stvar pravnih odnosov, ki se bodo pač izkazali na sodišču. Toda pričakujem, da se bo našel skupni jezik, da bodo ljudje vedeli, v kakšen času živimo. Pač niso sodili v delovni koncept novega predsednika uprave." Spomnimo, da smo podobna pričakovanja od premiera in finančnega ministra slišali tudi pri vprašanju milijonske nagrade nekdanjega predsednika uprave, vendar Marjan Kramar nagrade ni vrnil.

Naši sogovorniki so si enotni, da gre odgovornost za nastali zaplet pripisati tistemu delu nadzornega sveta, ki ni želel poslušati opozoril, da je potrebno v menjavo uprave premišljeno in pred tem preučiti prednosti in slabosti predčasne menjave. Temu pritrjuje tudi potek dogajanj na sejah nadzornega sveta NLB v zadnjih mesecih. Novi predsednik uprave NLB Božo Jašovič je bil namreč imenovan 9. septembra, že 28. septembra pa je kadrovska komisija NLB Stanislava Zadravec Caprirolo, Marko Simoneti, Gregor Dolenc in Boris Škapin (slednji se s predlogom menda ni v celoti strinjal) potrdila predlog kandidatov za novo upravo. Na seji nadzornega sveta 1. oktobra o imenovanju nove uprave in razrešitvi sedanje na koncu niso glasovali, saj je začel del nadzornikov opozarjati, da je potrebno najprej preučiti pogodbe o zaposlitvi sedanje uprave. Zato so sejo prekinili in naročili zunanje pravno mnenje o možnostih za predčasno razrešitev sedanje uprave.

Nadzorniki niso slišali opozoril

Čeprav po naših informacijah dokončnega pravnega mnenja še niso imeli in čeprav se predsednica nadzornega sveta s sedanjimi člani upravi sploh še ni poskušala dogovoriti o pogojih predčasnega odhoda, je del nadzornikov ob nasprotovanju Borisa Škapina in Stojana Petriča ta ponedeljek vztrajal, da je potrebno začrtati oris nove uprave. Glasovanje o razrešitvi sedanje in imenovanju nove uprave pa bodo opravili šele 2. novembra. Spomnimo, da je za Dnevnik dan po seji nadzornega sveta Stanislava Zadravec Caprirolo, ko smo jo spraševali za komentar zapletov, zagotovila, da banka ves čas normalno posluje, da ima vodstvo z vsemi pooblastili za tekoče operativno vodenje, da v recesiji dobro upravlja s tveganji, kapitalom in likvidnostjo ter da daje z izrazito konservativno politiko upravljanja tveganj poudarek stabilnosti poslovanja.

Od članov sedanje uprave je težko pričakovati, da bi se odpovedali odpravninam. Ne samo zato, ker jim slednje pripadajo po pogodbah, tako kot tudi služba znotraj Skupine NLB. Ampak zlasti zaradi odnosa vplivnega dela nadzornega sveta in predsednika uprave do njih. Ne samo, da so po kuloarjih izvedeli, da jih ne želijo več v upravi banki, ampak je bila nova sestava uprave potrjena, brez da bi se z njimi kdorkoli pogovoril o sporazumni razrešitvi, s čimer si je nadzorni svet zgolj zmanjšal pogajalsko izhodišče.

Tudi Križanič priznava napako nadzornikov

Da tudi vlada dvomi v odgovorno početje nadzornega sveta NLB, je najprej dal vedeti premier, ki je v četrtek izrazil razočaranje zaradi zapletov pri kadrovanju, včeraj pa tudi Križanič. Ocenil je namreč, da nadzorni svet ni pravočasno komuniciral s člani sedanje uprave. Premier je po njegovih besedah izrazil željo, da bo do začetka novembra s sedanjimi člani uprave dosežen ustrezen dogovor.

Glede na zaplete so vse glasnejše zahteve, da bi morala vlada ukrepati in na predčasni skupščini zamenjati tisti del nadzornikov, ki jih je predlagala sama. Ali bodo to storili, če do 2. novembra ne bo dosežen dogovor o sporazumni razrešitvi ali če bo morala banka izplačati odpravnine, smo želeli vprašati tudi Križaniča, ki pa na dodatna vprašanja včeraj ni želel odgovarjati.

Krivdo valijo na Marinška

Nadzorniki NLB, ki s svojimi odločitvami vse bolj zapletajo kadrovanje v banki, po trditvah naših virov krivdo zdaj iščejo pri prejšnjem nadzornem svetu, ki ga je vodil Igor Marinšek, sicer tudi vidni član SDS.

Nadzorni svet NLB pod Marinškovim vodstvom je v začetku aprila s člani uprave podpisal nove pogodbe o zaposlitvi, usklajene z vladnimi priporočili - plače so bile znižane na okoli 10 tisoč evrov bruto, variabilni del omejen na največ dve plači mesečno, odpravnine pa bi lahko znašale največ šest bruto plačo. Toda določila, ki so se nanašala na predčasno razrešitev, so po naših informacijah veljala zgolj za razrešitev iz poslovnih razlogov, kamor pa menjave uprave zaradi želja novega predsednika uprave ni mogoče uvrstiti. Zato se bodo sedaj člani uprave s Stanislavo Zadravec Caprirolo pogajali na osnovi določil prejšnjih pogodb. Ob tem ne gre spregledati, da je že vse od javne objave pogodbe o zaposlitvi Marjana Kramarja znano, kakšna so določila individualnih pogodb uprave NLB. Nadzorni svet banke bi zato moral sprejeti odgovornost, da ni pred imenovanjem nove uprave najprej s sedanjo izpogajal nove pogodbe o zaposlitvi, tudi za ceno tega, da bi novo upravo imenoval nekaj mesecev kasneje.