Na Zalarjevi mizi že mesec dni predlog o "zamrznitvi" stečajnikov in ukinitvi nagrad

Komisija, ki jo vodi gospodarski vrhovni sodnik Vladimir Balažic (na sliki), je ministru za pravosodje Alešu Zalarju že pred mesecem dni predlagala dopolnitev stečajne zakonodaje z določilom o »prisilnem mirovanju« upraviteljev, ki so osumljeni zlorab položaja v stečajih. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Omenjeni predlog je del poročila, ki ga je Zalarju septembra predložila komisija za izdajo in odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v insolventnih postopkih. Gre za komisijo, ki jo je imenoval že nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, njena naloga pa je dajanje mnenj o zadevah glede izvajanja zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Kot smo že poročali, je prav omenjeni zakon z nekaterimi določbami (omejitev dostopa do originalne dokumentacije, ukinitev stečajnih senatov, ki so jih nadomestili stečajni sodniki) poslabšal položaj upnikov v stečajih glede na upravitelje, tem pa je v kombinaciji s pravilniki omogočil tudi izplačilo visokih nagrad še pred zaključkom stečaja.

Medtem ko je minister Zalar spreminjanje in dopolnjevanje zakona pred dnevi zaupal delovni skupini, ki jo bo vodila (so)avtorica izvornega zakona Nina Plavšak, so nam na ministrstvu za pravosodje včeraj potrdili, da je več predlogov glede spremembe zakona že prejel od komisije, ki je zadolžena za njegovo spremljanje. Med njimi je tudi predlog o ukinitvi nagrad upraviteljem. Komisija, ki jo vodi gospodarski vrhovni sodnik Vladimir Balažic, je pri tem "izpostavila vprašanje, ali ne bi bilo ceneje upravitelje preprosto zaposliti, torej drugače urediti njihov status".

Najpomembnejši predlog komisije se nanaša na "začasno odstranitev upraviteljev s položaja pri vodenju stečaja". "Po zakonu je možno upravitelju, če ta krši svoje obveznosti, le odvzeti dovoljenje. V primeru kazenskega postopka zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe upraviteljske funkcije lahko do dokončne odločitve pristojnega organa mine veliko časa, sodišče pa lahko v tem času upravitelju zadeve tudi dodeljuje po vrstnem redu," je opozorila komisija, ki predlaga tudi "natančnejšo ureditev postopka odvzema dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja". Komisija sicer od marca lani od pristojnih sodišč ali ministra ni prejela nobenega predloga za odvzem dovoljenja upravitelju.

Zakaj torej Zalar predlogov komisije, ki bi upnikom bržčas omogočili večji nadzor nad delom upraviteljev, ni "pretopil" v zakon, ampak bo tega popravljala delovna skupina, v kateri poleg dveh (so)avtorjev zakona (Nine Plavšak in Saše Preliča z mariborske pravne fakultete) sedita tudi dva predstavnika stečajnih upraviteljev? Na ministrstvu odgovarjajo, da bo delovna komisija "predloge komisije preučila", pa tudi sicer bo pri pripravi sprememb sodelovala s komisijo.

Sodišča so Suzaani Gale po vrnitvi iz pripora dodelila še štiri stečaje

Predlog komisije o začasnem "mirovanju" stečajnih upraviteljev zelo verjetno izhaja iz primera stečajne upraviteljice koprskega Monteca Suzaane Gale, ki so jo kriminalisti v začetku februarja priprli zaradi suma jemanja podkupnine, izsiljevanja in ponarejanja oziroma uničenja poslovnih listin. Galetovo je okrožno sodišče v Mariboru že dva meseca pozneje imenovalo za upraviteljico stečaja podjetja Barada, med junijem in oktobrom pa je prevzela še vodenje treh osebnih stečajev. Koprsko sodišče je Galetovo sicer še isti mesece, torej februarja, "zaradi kazenskega postopka in medijske odmevnosti" razrešilo s položaja vodje stečaja v Montecu in namesto nje imenovalo Andreja Toša. Po neuradnih informacijah naj bi bili v komisiji "prisilnemu mirovanju" upraviteljev naklonjeni še zaradi vsaj dveh razlogov. Prvič, ker bi bil odvzem dovoljenja zaradi postopka, v katerem krivda upravitelja še ni dokazana, po mnenju članov prestrog ukrep. In drugič, ker "prisilno mirovanje" stečajnih upraviteljev, ki opravljajo tudi druge poklice (odvetniki), ne bi pretirano posegalo v njihove pravice.