Lahovnik vodilnim v državnih družbah pušča "le" plačo in ukinja večino nagrad

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik (na sliki) je včeraj v medresorsko usklajevanje poslal predlog zakona, ki naj bi »ukrotil« menedžerske plače in nagrade v družbah v posredni in neposredni lasti državne. Plače naj ne bi bile višje od petkratnika povprečne plače dejavnosti, kar sicer določajo že januarja sprejeta priporočila vlade. A količnik bo določen šele z uredbo. In še, iz zakona ne izhaja, da bi ta veljal le za čas krize. (Foto: Luka Cjuha)

Novi predlogi ugodnejši za manjše družbe

Člani uprav, poslovodstev, izvršni direktorji in prokuristi bodo upravičeni "le" še do plače, variabilnega dela plače za uspešno poslovanje in odpravnine. Bruto plača bo izračunana v razmerju do povprečne bruto plače dejavnosti ali pa celotnega gospodarstva v preteklem letu, če bo to za prejemnika ugodneje. Po dosedanjih ministrovih napovedih bo šlo za petkratnik povprečne plače.

To se nekoliko razlikuje od januarskih priporočil vlade, ki so določala, da lahko v malih podjetjih osnovna bruto plača znaša trikratnik povprečne plače dejavnosti, v srednje velikih štirikratnik in v velikih petkratnik, v energetiki pa je bil za srednje velike družbe določen dvokratnik, za velike pa trikratnik povprečne plače. Če bo obveljala napoved ministra Lahovnika o petkratniku, bo to za manjša podjetja pomenilo ugodnejšo rešitev.

Kot je znano, je večina državnih podjetij takrat priporočila vlade izpolnila in vodstvom plače znižala. Naštejmo le nekatere zajete družbe: Nova Ljubljanska banka (NLB), Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), SID banka, Zavarovalnica Triglav, Pošta Slovenije, Slovenske železnice, Dars, Aerodrom Ljubljana, Zavarovalnica Triglav, Intereuropa, Gen Energija, Holding Slovenske elektrarne, Telekom Slovenije in Peko.

Variabilni del plače bo po predlogu Lahovnikovega zakona lahko dosegel največ 20 odstotkov izplačanih bruto plač v poslovnem letu, odpravnina pa bo maksimalno šestkratnik bruto mesečne plače. Spomnimo, da že zdaj veljavna priporočila vlade predvidevajo, da lahko nagrade znašajo največ dve bruto plači na leto, vezane pa morajo biti na kazalnik uspešnosti poslovanja. Prav tako je na največ šest mesečnih plač omejena odpravnina.

Nič več delnic, opcij in udeležbe pri dobičku

Minister Lahovnik v predlogu zakona v celoti črta možnost nagrajevanja vodilnih z delnicami, kar je pogosta praksa, ali sodelovanje v delniških in opcijskih shemah, prav tako vodilni ne smejo biti udeleženi v dobičku družbe. Edini možni način nagrajevanja bi tako ostal variabilni dodatek, ki pa ne sme presegati že omenjenih 20 odstotkov izplačanih bruto plač, poleg tega mora biti izplačilo 70 odstotkov dodatka preloženo za najmanj dve leti.

Neposlušni nadzorniki bodo oglobljeni

Zdaj veljavna vladna priporočila glede omejitve menedžerskih plač v državnih podjetjih posebnih sankcij za neposlušne nadzornike z izjemo zamenjave ne predvidevajo. Lahovnikov zakon pa za kršitve določil zakona določa globe od 4000 do 5000 evrov. Nad izpolnjevanjem zakona naj bi bdelo računsko sodišče, ki mu morajo nadzorniki posredovati tudi pogodbe, sklenjene z vodilnimi. Pri tem bo vanje imela vpogled tudi vlada. Pogodbe direktorjev bodo morali nadzorniki uskladiti v pol leta od uveljavitve tega zakona, če ne bo še kakšnih sprememb.

"Gre za populistični ukrep, ki ne bo prinesel želenih učinkov"

Tako je predlog zakona ministra Mateja Lahovnika označil Borut Bratina z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete, ki poudarja, da je država, kjer je lastnica, imela že zdaj vse vzvode za ureditev plač vodilnih. Ob tem je dejal še, da je nedavno uvedena 90-odstotna obdavčitev prejemkov nad 12.500 evrov, protiustavna, kar izhaja iz ene od odločb ustavnega sodišča iz leta 1999. Ko bodo izšle prve dohodninske odločbe po tem zakonu, pričakuje, da se bodo posamezniki, ki bodo oškodovani, pritožili. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič pa pričakuje odliv dobrih menedžerjev iz državnih družb. "V Sloveniji je le okoli 800 prejemkov šestmestnih. Tudi sam bi podprl višjo obdavčitev teh prejemkov, ne pa že tistih na ravni plače avstrijske učiteljice. Slovenija ima težave z učinkovitostjo in tega s tem zakonom ne bomo rešili," dodaja Hribar Milič.

Svetelšek: Kriza je plače menedžerjev že močno oklestila

Predsednik Združenja Manager Aleksander Svetelšek je včeraj "ocenil, da gre za nadgradnjo januarske vladne uredbe, ki pa jo je večina državnih podjetij spoštovala". V združenju si predvsem želijo, da bi nagrajevanje uspešnih podjetjih ostalo fleksibilno, saj zaprt sistem vodi v uravnilovko. Svetelšek še opozarja, da so se plače menedžerjev zaradi gospodarske krize že močno znižale, tako da trenutno dosegajo nekje pod 160.000 evri bruto, torej okoli stotega mesta na Dnevnikovi lestvici.