Tako se je včeraj na objavo lestvice dvestotih najbolje plačanih uprav, stotih najbolje plačanih slovenskih menedžerjev in petdesetih najbolje plačanih nadzornih svetov v Dnevnikovem Objektivu odzval minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Iz objavljenih podatkov je razbrati, da so predsedniki in člani uprav 200 podjetij, ki so bila v minulem letu najbolj radodarna do svojih vodilnih, za dvanajst mesecev dela prejeli skoraj 100 milijonov evrov, pri čemer je dobro četrtino tega zneska prejelo zgolj sto najbolje plačanih menedžerjev. S kar 776.402 evrov bruto prejemkov se je na sam vrh uvrstila enočlanska uprava Primorja na čelu z Dušanom Črnigojem, medtem ko je bila do svoje uprave najradodarnejša Nova Ljubljanska banka (NLB) - sedem sedanjih ali nekdanjih članov njene uprave na čelu z Marjanom Kramarjem je lani prejelo 2,1 milijona evrov. Vodilni v največji slovenski banki so si morali že letos višino svojih prejemkov znižati na raven iz vladnih priporočil, kar so storile tudi uprave v večini slovenskih podjetij, v katerih je najpomembnejši lastnik država.

"Takšna razmerja so nedostojna in neprimerna. Tam, kjer gre za uspešne menedžerje, ni težav. V podjetjih, ki so v večinski lasti države ali prejemajo pomoč, pa so povsem neprimerna. Z uredbo bomo ta razmerja uredili. Menedžerski prejemki bodo tako lahko do petkrat presegali povprečno plačo v podjetjih," je včeraj poudaril Lahovnik in posebej komentiral tudi prvouvrščenega na lestvici menedžerjev z najvišjimi prejemki, Dušana Črnigoja iz Primorja. "Menedžer na vrhu lestvice je prejel znesek, ki je stokrat višji od minimalne plače v podjetju. To je nevzdržno za normalno demokratično družbo, kot je Slovenija," je dejal Lahovnik in spomnil, da je državni zbor že pred mesecem dni sprejel zakon o 90-odstotni obdavčitvi prejemkov v podjetjih, ki so bodisi v lasti države bodisi jim ta pomaga s subvencijami in poroštvi.

Na lestvici se je znašlo tudi več menedžerjev in uprav podjetij, ki so trenutno v resnih finančnih težavah, te pa so nastale tudi zaradi zgrešenih poslovnih odločitev menedžmenta. "Oblikovanje učinkovite plačne politike predvideva, da je nagrajevanje usklajeno s strategijo in cilji posamezne družbe. Ne obstaja univerzalni model, ki bi bil uporaben za vse družbe. Struktura prejemkov mora spodbujati dolgoročno vzdržnost družbe in zagotoviti, da prejemki temeljijo na rezultatih," kriterije za določitev menedžerskih prejemkov opisuje predsednik Združenja članov nadzornih svetov Borut Jamnik, sicer tudi prvi mož državnega Kada, pomembnega lastnika velikih slovenskih družb.

Čeprav je višina prejemkov eden izmed poglavitnih razlogov za negativiziranje menedžerskega poklica, je teh še več in ti se v očeh javnosti med seboj ne le seštevajo, ampak celo množijo, pa meni meni predsednik Združenja Manager Aleksander Svetelšek. "Ne glede na to, da delavci izgubljajo delo zaradi močnega upada naročil, jim delovno knjižico izroči direktor. Tako so se posledice krize poosebile v liku direktorja ali predsednika uprave. Drug razlog lahko iščemo v tem, da je v času, ko se znižujejo plače v gospodarstvu, kar je izjemno nepriljubljeno, dežurni krivec za to vodstvo," razloge pojasnjuje Svetelšek.