Poslovni.Dnevnik.si- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik (levo, ob njem predsednik vlade Borut Pahor) bo danes v medresorsko usklajevanje vložil zakon o omejitvi plač v podjetjih v večinski lasti države. »Menedžerski prejemki lahko do petkrat presegajo povprečne plače v podjetjih,« je odločen Lahovnik. (Foto: Bojan Velikonja)
- Oglas
Tako se je včeraj na objavo lestvice dvestotih najbolje plačanih uprav, stotih najbolje plačanih slovenskih menedžerjev in petdesetih najbolje plačanih nadzornih svetov v Dnevnikovem Objektivu odzval minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Iz objavljenih podatkov je razbrati, da so predsedniki in člani uprav 200 podjetij, ki so bila v minulem letu najbolj radodarna do svojih vodilnih, za dvanajst mesecev dela prejeli skoraj 100 milijonov evrov, pri čemer je dobro četrtino tega zneska prejelo zgolj sto najbolje plačanih menedžerjev. S kar 776.402 evrov bruto prejemkov se je na sam vrh uvrstila enočlanska uprava Primorja na čelu z Dušanom Črnigojem, medtem ko je bila do svoje uprave najradodarnejša Nova Ljubljanska banka (NLB) - sedem sedanjih ali nekdanjih članov njene uprave na čelu z Marjanom Kramarjem je lani prejelo 2,1 milijona evrov. Vodilni v največji slovenski banki so si morali že letos višino svojih prejemkov znižati na raven iz vladnih priporočil, kar so storile tudi uprave v večini slovenskih podjetij, v katerih je najpomembnejši lastnik država.
"Takšna razmerja so nedostojna in neprimerna. Tam, kjer gre za uspešne menedžerje, ni težav. V podjetjih, ki so v večinski lasti države ali prejemajo pomoč, pa so povsem neprimerna. Z uredbo bomo ta razmerja uredili. Menedžerski prejemki bodo tako lahko do petkrat presegali povprečno plačo v podjetjih," je včeraj poudaril Lahovnik in posebej komentiral tudi prvouvrščenega na lestvici menedžerjev z najvišjimi prejemki, Dušana Črnigoja iz Primorja. "Menedžer na vrhu lestvice je prejel znesek, ki je stokrat višji od minimalne plače v podjetju. To je nevzdržno za normalno demokratično družbo, kot je Slovenija," je dejal Lahovnik in spomnil, da je državni zbor že pred mesecem dni sprejel zakon o 90-odstotni obdavčitvi prejemkov v podjetjih, ki so bodisi v lasti države bodisi jim ta pomaga s subvencijami in poroštvi.
Na lestvici se je znašlo tudi več menedžerjev in uprav podjetij, ki so trenutno v resnih finančnih težavah, te pa so nastale tudi zaradi zgrešenih poslovnih odločitev menedžmenta. "Oblikovanje učinkovite plačne politike predvideva, da je nagrajevanje usklajeno s strategijo in cilji posamezne družbe. Ne obstaja univerzalni model, ki bi bil uporaben za vse družbe. Struktura prejemkov mora spodbujati dolgoročno vzdržnost družbe in zagotoviti, da prejemki temeljijo na rezultatih," kriterije za določitev menedžerskih prejemkov opisuje predsednik Združenja članov nadzornih svetov Borut Jamnik, sicer tudi prvi mož državnega Kada, pomembnega lastnika velikih slovenskih družb.
Čeprav je višina prejemkov eden izmed poglavitnih razlogov za negativiziranje menedžerskega poklica, je teh še več in ti se v očeh javnosti med seboj ne le seštevajo, ampak celo množijo, pa meni meni predsednik Združenja Manager Aleksander Svetelšek. "Ne glede na to, da delavci izgubljajo delo zaradi močnega upada naročil, jim delovno knjižico izroči direktor. Tako so se posledice krize poosebile v liku direktorja ali predsednika uprave. Drug razlog lahko iščemo v tem, da je v času, ko se znižujejo plače v gospodarstvu, kar je izjemno nepriljubljeno, dežurni krivec za to vodstvo," razloge pojasnjuje Svetelšek.
"Neprimerna dejanja menedžerjev morajo preprečiti nadzorniki"
Po oceni Aleksandra Svetelška ni mogoče obiti "dejstva, da so dejanja nekaterih menedžerjev, ki so ali zaradi lastnega interesa ali zaradi neusposobljenosti za opravljanje vodilne funkcije, povzročila izjemno škodo podjetjem, ki so jih vodili ali jih še vodijo". "V teh primerih je problematiziranje njihovih zaslužkov upravičeno, je pa to tudi odgovornost nadzornih svetov, ki so postavljeni, da preprečujejo neprimerna dejanja, in stvar lastnikov, kako bodo ukrepali," še pravi Svetelšek.
Aco160 nedelja, 18.10.2009 ob 22:50
Placni chaos.
Ce bi denar vlagali v razvoj bi imeli bodocnost.
Ista izobrazba,{sposobnost vodenja-kdo lahko v naprej ve kateri je boljsi} en dobi 300.000 drugi 20.000 to kreira napetosti,ste pomislili kdaj to?
Niste ,seveda ne.
Razume clovek pri podjetju nad 50.000 zaposlenih da je tam razmerje 1 proti 10,
tukaj pa ne.
Se igramo divji zahod,loterijo ali kaj?
Dell nedelja, 18.10.2009 ob 23:21
Saj manegerji vlagajo v razvoj- razvoj svojih osebnih financ. Vedo da so total nesposobni in jih na vrhu drži le politika. Politika pa je najbolj pokvarljivo blago. Ko bodo odleteli bodo preskrbljeni oni in njihovi potomco do četrtega kolena. Za delavce pa se itak fučka tako: Semoliču, kot Turko, Pahoru, Kučanu, Janši ali Jelinčiču.... s vsak svojo četico somišljenikov zadaj.
perkins ponedeljek, 19.10.2009 ob 10:10
...ne morem vrjet. Dell bojev prvi neobremenjen komentar. Bravo, prebil si deviško kožico.
pups ponedeljek, 19.10.2009 ob 08:25
Menedžerska plača bi po zakonu morala biti največ npr 10 kratnik minimalne plače, ki je izplačana v podjetju. Potem p'a naj se izkaže, če ga je kaj v hlačah!!!
vracki ponedeljek, 19.10.2009 ob 08:50
Imaš popolnoma prav. Izhodišče vseh težav je minimalna plača. To mora biti v zakonu tudi jasno zapisano. Če tega ne bo, tudi sindikati ne bodo nikoli dosegli povišanja najnižjih plač. Vse ostalo je izigravanje in norčevanje iz delavcev s strani Alfa diplomantov Aldous-a Huxley-a.
resnicaboli ponedeljek, 19.10.2009 ob 08:31
Uboga država ki jo vodijo ljudje ki iz medijev izvedo koliko plačujejo svoje zaposlene.
av ponedeljek, 19.10.2009 ob 08:43
Čisto enostavna zadeva plače so vezane na minimalno plačo, ki jo izplačujejo v podjetju kjer je lastnik država.
Od zasebnih družb ki živijo samo od dela za državo kot je Primorje pa vsaj dobro opravljeno delo, ne pa da si že med gradnjo delajo delo za poznejša popravila. Tudi Černigojevo plačo smo plačali direktno davkoplačevalci s trikratnikom v cenah. Če je tak strokovnjak pa naj dobi kakšno delo v tujini ne pa da se je specializiral za sesanje javnega denarja.
stanislavko ponedeljek, 19.10.2009 ob 09:39
pups ponedeljek, 19.10.2009 ob 08:25
$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$
Za tak denar kot ga ti predlagaš ne boš dobil nobenega direktorja ali menežerja za vodenje fabrike !!! Malo Morgen !!!
pups ponedeljek, 19.10.2009 ob 09:44
Nesposobnega sigurno ne bi dobil... kar bi bil zame tudi namen ker ga ne rabimo.
komunalc ponedeljek, 19.10.2009 ob 12:29
V stečaj in delavce na cesto pa jih spravim tudi jaz tudi za tak denar. Ali si tudi ti pri koritu? Če ni denarja ga ni zaradi tega ,ker je slabo vodeno,ne zaradi slabega dela.
GROF THURN ponedeljek, 19.10.2009 ob 10:40
Ta ljudski komunistični obračun z managerji, bo odnesel sedanjo vlado. Če ne prej, na rednih volitvah. Namesto da bi se oblast trudila stotisočem dvigniti prihodke za tristo evrov pa udriha po nekaj deset vodilnih kadrih. To je enostavno politično kakanje megle saj je finančno zanemarljivo in rešljivo mimogrede, in reševanje politične barke ki ne bo več splavala.
Bomo šparali pri kavicah, je nekdo januarja, februarja, marca dejal, sedaj pa je potonil barko.
GROF THURN ponedeljek, 19.10.2009 ob 10:44
Ljubljana - Tokratna Delova anketa je nekaj posebnega. Kaže na veliko spremembo v razpoloženju javnosti, a ne, kot je bilo to doslej, z naraščanjem podpore določenim političnim strankam in padanjem podpore drugim. Ta se v zadnjem mesecu dni skoraj ni spremenila. Pač pa se je občutno povečalo nezadovoljstvo z delom vlade. Tudi na Barometru priljubljenosti so se zgodile velike spremembe, predvsem v škodo članov vlade.
Na vprašanje, kako ocenjujejo delo slovenske vlade v zadnjem mesecu, je 40,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da ga ocenjujejo negativno, 14,2 odstotka pa zelo negativno. Skupaj je to 54,8 odstotka in je najbolj negativna ocena doslej, tudi v primerjavi s prejšnjo, Janševo vlado. Prvič doslej se je zgodilo, da je več kot polovica vprašanih dala vladi negativno oceno. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je seštevek pozitivnih ocen povečal za devet odstotnih točk, seštevek pozitivnih ocen pa je nižji za 6,4 odstotne točke. Še pred pol leta sta bila seštevka pozitivnih in negativnih ocen izenačena, zdaj je negativnih ocen skoraj dvakrat toliko kot pozitivnih.
Podobno velja za parlament, ki je prav tako dobil več kot polovico negativnih ocen, srednja ocena pa tudi ni bila še nikoli tako slaba in je še malenkost nižja kot ocena dela parlamenta.
Spremembe se kažejo tudi v odnosu javnosti do posameznih politikov. Barometer priljubljenosti, kjer zadnje mesece ni bilo očitnejših sprememb, tokrat prinaša precej premešano sliko. Najprej zbode v oči, da je premier Borut Pahor, ki je bil že dolgo tako rekoč aboniran na drugo mesto, takoj za predsednikom republike Danilom Türkom, tokrat pristal na petem mestu. A tudi uvrstitev vodje opozicije Janeza Janše se je poslabšala, čeprav ne tako močno, s petega na sedmo mesto. Med očitnejšimi padci je še uvrstitev notranje ministrice Katarine Kresal (z devetega na 14. mesto) in ljubljanskega župana Zorana Jankovića (s šestega na 13. mesto).
Največji skok navzgor pa je tokrat opravil evropski komisar Janez Potočnik - za sedem mest, s 13. na četrto mesto. Precej navzgor se je premaknil tudi minister za okolje Karl Erjavec (s 14. na osmo mesto).
Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela
GROF THURN ponedeljek, 19.10.2009 ob 10:55
Bo Golobičev lobi del slovenskega igralništva pobasal v zasebne žepe?!
Jamniku zaradi njegovih kadrovskih mahinacij nekateri pravijo čudežni deček.
Jamniku zaradi njegovih kadrovskih mahinacij nekateri pravijo čudežni deček.
Branko Tomažič, nekdanji prvi človek Hita, Borut Jamnik, predsednik uprave Kada, in Silvan Križman, še en nekdanji šef Hita, pripravljajo privatizacijo dveh kazinov, Portoroža in Ljubljane
Bojan Požar, Ljubljana, Nova Gorica, Portorož, 19.10.2009 09:55
Branko Tomažič, Borut Jamnik in Silvan Križman, člani nekdanje Hitove uprave, ki se zavzemajo za tako imenovani drugi steber slovenskega igralništva, po naših informacijah intenzivno snujejo privatizacijo Casinoja Ljubljana in Casinoja Portorož. Prva faza njihovega "štabnega načrta" naj bi predvidevala prevzem preostalih ključnih funkcij v slovenskem igralništvu, potem ko jim je spodletel naskok na Hit; namesto naveze Tomaža Vuge in Silvana Križmana, ki jo je podpiral tudi minister za finance Franci Križanič, je novi prvi človek Hita postal Drago Podobnik.
Spomnimo: igralniški trio Tomažič-Jamnik-Križman v igralništvu usklajeno deluje že od leta 2004. Preko mreže družinskih članov so se pojavili kot strategi ali solastniki igralnega salona Rio v ljubljanskem BTC, kasneje pa so podobno zgodbo ponovili v igralnem salonu Bernardin v Portorožu.
Mimogrede, v teh projektih je sodeloval tudi odvetnik Velimir Cugmas iz Slovenskih Konjic, dolgoletni prijatelj Silvana Križmana in pravni zastopnik Branka Tomažiča (nesojeni poslanec stranke Zares velja tudi za liderja Golobičevega igralniškega lobija) v aktualnem sodnem procesu pred ljubljanskim sodiščem, kjer Tomažiča zaradi domnevno žaljivih izjav v nekem intervjuju za časnik Dnevnik toži nekdanji predsednik uprave Hita Danilo Kovačič. Proces sicer dobiva nekoliko komično vsebino, saj je Tomažič na zadnji obravnavi zatrdil, da sta si novinarki Suzana Rankov in Vesna Vukovič navedbe, objavljene v njegovem intervjuju leta 2006, izmislili. Epilog naj bi proces dobil 24. novembra, ko bo sodišče zaslišalo tudi obe novinarki.
Solastništvo igralnega salona Rio sta Tomažič in Križman speljala preko družbe Oklev d.o.o., katere solastniki so bili Boris Tomažič (sin Branka Tomažiča, ki zdaj vodi neko igralnico v Peruju), Janja Križman (hčerka Silvana Križmana) in že omenjeni odvetnik Cugmas. Igralni salon v Bernardinu pa je prevzela kar Tomažičeva tajnica Ingrid Gabršček. Skupni projekt famoznega igralniškega tria je tudi kazino v hotelu Parentium v Poreču, ki ga je – kot direktor – osebno vodil Branko Tomažič, v nadzornem svetu pa sta sedela njegova hčerka Mojca Detiček in Borut Jamnik, sedanji predsednik uprave Kapitalske družbe. Hrvaški kazino so odprli z izdatnimi finančnimi injekcijami mariborske Probanke, kjer je bil Jamnik svetovalec uprave, potem ko je po zmagi Janeza Janše in oblikovanju desnosredinske vladne koalicije leta 2004 zapustil Kad in se zaposlil v Probanki. Iz priloženega faksimila je razvidno, kako so potekali nekateri denarni tokovi med Probanko in Casinojem Parentium v letu 2008. Posojila, vračila in spet posojila so se dogajala celo nekajkrat dnevno! Kljub temu, da je Tomažič v Poreč potegnil nekaj kadrov iz Hita (med njimi tudi inšpektorico na igralniških mizah Tamaro Jovanović, ki naj bi imela ponarejeno diplomo) in menda tudi baze podatkov o igralcih, to ni bilo dovolj za uspeh. Probanko in Zlato moneto II, ki je kasneje prevzela poreški kazino, naj bi še zdaj bolela glava zaradi kreditov, Jamnik pa v vlogi predsednika uprave Kada, ki je največji lastnik slovenskih igralnic, menda išče poslovne priložnosti, ki naj bi zadovoljile Probanko. Igralni salon Rio v Ljubljani je naveza Tomažič-Križman lastniško izgubila zaradi sporov z drugimi lastniki; Rio je v celoti prešel v roke Sergeja Racmana (KD Group) oziroma njegove družbe Kolosej Ljubljana.
Denarni tokovi med Probanko, kjer je bil svetovalec uprave Borut Jamnik, in Casinojem Parentium, kjer je bil Jamnik član nadzornega sveta, v letu 2008: posojila, vračila in spet posojila so se dogajala celo nekajkrat dnevno (za povečavo klikni na sliko).
Denarni tokovi med Probanko, kjer je bil svetovalec uprave Borut Jamnik, in Casinojem Parentium, kjer je bil Jamnik član nadzornega sveta, v letu 2008: posojila, vračila in spet posojila so se dogajala celo nekajkrat dnevno (za povečavo klikni na sliko).
Borut Jamnik je Silvana Križmana najprej spravil v nadzorni svet Casinoja Ljubljana, kjer pa razočaranemu Križmanu ni uspelo postati tudi predsednik nadzornega sveta (na njegovo veliko začudenje, saj naj bi mu mesto prvega nadzornika zagotovil Jamnik), kar je bil njegov glavni cilj. Zdaj je na vrsti prevzem obubožanega Casinoja Portorož, kjer je treba čimprej zamenjati predsednika uprave Marjana Bolko in člana uprave Dušana Mesa; slednja tudi sicer nista po godu Pahorjevi vladni koaliciji, najmanj pa Jamniku. Novi predsednik uprave naj bi postal Silvan Križman, ki je po odhodu iz Hita zaposlen v Hitovem satelitskem podjetju Icit d.o.o.. Kljub milijonom evrov Hitove pomoči je Križmanu podjetje Icit uspelo spraviti na rob stečaja. V triu Tomažič-Jamnik-Križman slednji sicer velja za operativca, stratega pa sta Tomažič in Jamnik.
Naši viri trdijo, da slabo poslovanje Casinoja Portorož Tomažiča in Jamnika sploh ne vznemirja, prej obratno. Če kazino dela z izgubo, to pomeni, da bo kazino moč kupiti ceneje. Obstoječa igralniška zakonodaja na prvi pogled ne dopušča zasebnega igralništva v igralnicah z živimi igrami, vendar je to mogoče legalno doseči s tako imenovanimi prednostnimi delnicami, saj te dobijo glasovalne pravice, če igralniška družba posluje z izgubo. Tak primer privatizacije se je pred časom zgodil na Bledu, kjer je razvpiti primorski podjetnik Loris Požar dokapitaliziral Casino Bled in preko prednostnih delnic že skoraj v celoti obvladuje v principu državno podjetje.
Borut Jamnik in Branko Tomažič tudi močno pritiskata na ministrstvo za finance s pripravo nove strategije slovenskega igralništva, trdijo naši viri. Prej so jo pacali dve leti, zdaj pa naj bi jo končali v nekaj tednih; pokazala pa naj bi smiselnost povezovanja in sinergije Casinoja Ljubljana in Casinoja Portorož. Naši viri še pravijo, da je skrivni načrt Tomažiča, Jamnika in Križmana Casino Ljubljana čimprej spraviti v stečaj in potem poceni pobasati prenovljeni igralni salon na Miklošičevi, ki po nedavni otvoritvi solidno posluje. Danes se bo sestal tudi nadzorni svet Casinoja Ljubljana.
Pri tem ne gre pozabiti, da Jamnik svojega mentorja Tomažiča načrtno postavlja na vplivna mesta v nadzornih svetih in upravnih odborih. Tako je upokojeni Tomažič že član upravnega odbora Kapitalske družbe in predsednik nadzornega sveta pozavarovalnice Sava Re. Hkrati je Tomažič (menda pomemben) član famoznega strateškega sveta za igralništvo pri finančnem ministrstvu, ki naj bi bil glavni faktor nove igralniške strategije. Nenavadno, ampak igralniška podjetja v tem strateškem svetu nimajo niti enega svojega predstavnika, kar je svojevrstni odraz (ne)kompetentnosti ministrstva za finance na področju igralništva. Borutu Jamniku pa zaradi spretni kadrovskih mahinacij nekateri že pravijo "čudežni deček".
rukola ponedeljek, 19.10.2009 ob 21:56
Grof Thurn. Lepo si se razpisal, le škoda, da 15 let prepozno.
dr.Koštrun ponedeljek, 19.10.2009 ob 11:51
... a prej pa tega niste vedeli?
alfa ponedeljek, 19.10.2009 ob 12:11
Največji skok navzgor pa je tokrat opravil evropski komisar Janez Potočnik - za sedem mest, s 13. na četrto mesto. Precej navzgor se je premaknil tudi minister za okolje Karl Erjavec (s 14. na osmo mesto).
Dvomim v objektivnost te ankete. Janez Potočnik se ni niti enkrat pojavil v javnih občilih, a glej ga vraga priljubljenost mu je neverjetno narasla. Mislim, da ga ustvarjalci javnega mnenja lansirajo kot rezervno varianto, če bo Pahorjeva barka nasedla. Nič ni prepuščeno naključju. Ankete se pač ponaredijo.
Glog ponedeljek, 19.10.2009 ob 12:13
Prav smešno je brati vse te smešne slovenceljnske komentarje, tipično v stilu:
Bog vidi nesrečnega Slovenca pa ga vpraša kaj ga muči, ta pa mu odgovori: "Sosed ima lepo kravo." Pa mu bog reče: "Aha razumem tudi ti želiš tako." Nakar mu Slovenc odgovori: "Ne raje vidim da crkne njegova..."
Osebno se sicer 100% strinjam z Lahovnikom, s zgornjimi komenarji pa nikakor. Vprašam pa se, če že želite omejevati managerske plače, a ne bi raje zadevo obrnili na glavo. V smislu, managerska plača je navzgor neomejena pod pogojem, da znaša v podjetju minimalna plača 1/10 managerske. Ampak Slovenceljn raje vidi da crkne sosedova krava...
perkins ponedeljek, 19.10.2009 ob 12:47
...kako preprosto a ne? Sicer se pa popolnoma strinjam s tabo. ZAradi mene se lahko vsi manegerji vozijo okoli z bentliji, če ima delavec njihovega podjetja (pa tudi če ne1/10 plače) za preživet brez panike (z eno plačo celotno familijo) in da mu ostane za teden v hribovski koči.
JEŽEK ponedeljek, 19.10.2009 ob 14:42
"Lahovnik z novim zakonom nad plačna nesorazmerja v državnih podjetjih"
G. Lahovnik, plačna nesorazmerja je potrebno urediti povsod in ne samo v državnih podjetjih. Plača je osnova za življenje vseh državljanov Slovenije. Zato bi morali z zakonsko regulativo omejiti legalno krajo in izčrpavanje firm, ki se običajno zaključi s stečajem. Zakonsko regulativo se mora sprejeti tudi v zaščito in ohranjevanje delovnih mest. Edini način je določitev razmerja plač 1: 8 - 10 in vse kar je več se obdavči po stopnji 90%. Izhodišče za določitev plač je osnovna plača, ki mora zagotoviti socialno varnost za zaposlenega delavca začetnika. Osnovna plača se smatra brez vseh dodatkov, ki jih zaposlenim obračunavajo (pogoji dela, izmensko delo, minulo delo i.t.d.). V primeru, da bi (po Mikliču) prišlo do bega možganov se ni bati, ker je dovolj strokovnega kadra, ki bi z veseljem sprejeli vodilna mesta in ne bi ropali firme katere bi vodili in prepričan sem, da z manjšimi nadzornimi sveti tako kot nekoč, ko so direktorji odgovarjali za vodenje firm. Vsak menadžer - direktor bi moral podpisati tudi pogodbo s katero bi jamčil z lastnim premoženjem za neodgovorno vodenje firme.
JEŽEK ponedeljek, 19.10.2009 ob 14:55
Kako se uspešno ropa firmo in delničarje je primer iz Pozavarovalnice Sava. Pozavarovalnici Sava je padla delnica za več kot 60% a izjemni menadžer g. Dušan Čeč predsednik uprave je v lanskem letu po top lestvici Dnevnika pokasiral celih 887.827 evra. Ni kaj, nekateri imajo več kot nebesa na zemlji slovenski. Kraja, da te kap, država pa nič.
Luka333 ponedeljek, 19.10.2009 ob 16:41
Betina, ti imaš tvoj komentar star že najmanj tri leta v vsakem omenjaš prebiranje kosti. Prvič sploh pišem svoj komentar, ampak vedno berem isto vsebino tvojega komentarja ne glede na prispevek, saj tudi drugi niso perle. Zgodovina ima najmanj dve plati in ji moramo pogledati v realnost, vsak režim/oblast pa je dobra in slaba. Tako kot imamo ljudje dobre in slabe lastnosti. V kolikor se najde oseba samo z dobrimi lastnostmi se lahko javi, ker na premici življenja se nizajo točke, ki sicer spreminjajo to premico v daljico, ampak z dobrim dejanjem postane lahko prejšnje že slabše. Tako je tudi pri vodenju katerekoli organizacije in zavedat se je treba, da je treba sestopit enkrat iz vrha, pa naj si bo v politiki, športu ali še čem. Nazadnje je to tudi prav.
JEŽEK ponedeljek, 19.10.2009 ob 18:02
"stanislavko"
Za tak denar kot ga ti predlagaš ne boš dobil nobenega direktorja ali menežerja za vodenje fabrike !!! Malo Morgen !!!
G. stanislavko, še nisem slišal o begu iz raja. Kateri vzroki so, da gospoda menadžerji ne bodo pobegnili iz raja je zapiano v sobotnem LD, še več zaradi vezanih plač z najnižjimi plačami in dodatno obdavčitvijo visokih plač ne pričakujmo bega možganov (po miklič - Hribarju) Kdo, pa bo zaposlil nenasiten kader, ki bo pobasal vse in spravil firmo v stečaj zaposlene, pa na cesto. G. stanislavko malo Morgen.
komunalc ponedeljek, 19.10.2009 ob 19:17
Tega bega možganov ne razumem?Če bi imeli možgane ne bi bili tam kjer smo.Kdo pa bo vzel naše menažerje,ROMUNI ALI BOLGARI,drugi pa sigurno ne,na zahodu pa bodo delali za minimalca kot njihovi delavci.
jup ponedeljek, 19.10.2009 ob 22:22
Menim da je 5 povprečnih plač več kot dovolj za voditelje.Saj so se vsi šolali na dravne stroške in imeli štipendije ki niso bili dosti manjše od delavskih plač. (razen izjem) V ocializmu je bilo na začetku razmerje 1:3 .
Zdaj ko je tudi najboljši možni sistem zašel v krizo bodo prišle na sceno tudi pravice do delitve po delu .
Janez28 ponedeljek, 19.10.2009 ob 22:55
Končno, končno... tisti, ki pa misli, da je tako sposoben, naj gre pa za dosedanje denarje tja, za kjer gobezda, da bo toliko dobil.