Gaspari je na skupni seji odborov DZ za zadeve EU, gospodarstvo in delo, družino, socialne zadeve ter invalide pojasnil, da je v prvem polletju prišlo do precejšnjega odliva sredstev iz slovenskih bank, saj so te poplačevale posojila, ki so ga v času izjemnega razmaha zunanjega zadolževanja najemala v tujini, zaradi nedelovanja mednarodnega medbančnega trga pa jim ni uspelo priti do novih srednje- in dolgoročnih sredstev, ki bi ta izpad nadomestila.
To je bil med drugim razlog, da so banke zaustavile kreditiranje gospodarstva ob praktičnem in psihološkem učinku, ki so ga prinesli t.i. tajkunski krediti oz. nekatere slabe naložbe. Gaspari je pojasnil, da sta ob jamstvu države Nova Ljubljanska banka in Abanka pridobili sredstva na medbančnem trgu, v prihodnje pa naj bi jim po njegovih besedah sledilo še nekaj drugih bank. Zaradi tega ni razloga, da banke ne bi začele v večji meri kreditirati gospodarstva.
Gaspari tako še vedno verjame, da bo v naslednjih mesecih jamstvena shema začela bolje delovati, saj je jamstvenega potenciala še dovolj, vendar pa banke sheme ne smejo zlorabljati za poravnavanje srednjeročnih obveznosti in odpravljanje posledic slabih naložb.
V bančnem sistemu je po prepričanju Gasparija trenutno dovolj likvidnosti, ki pa jo banke v obliki posojil še ne prenašajo v gospodarstvo. Če bodo banke še naprej ravnale tako, jim po Gasparijevem mnenju grozi bumerang učinek, ko se bo število slabih posojil še povečevalo, kar bo imelo dodaten negativen vpliv na bilance in bi lahko pripeljalo do potrebe po dokapitalizaciji bank.
To bi sicer država najprej skušala storiti na račun lastnikov in na podlagi t.i. stresnih testov ter ob pogoju ustreznega prestrukturiranja portfelja bank. Sam nasprotuje tezi, da bi bila potrebna posebna t.i. slaba banka, ampak bi se lahko iste cilje doseglo s posebno bilanco za slabe naložbe znotraj bank, v katero bi se prenesle slabe naložbe in ustrezen del rezervacij in kapitala.
