Preiskava o delu vrhovnega sodišča poteka, delničarjem borze grozi milijonska škoda

Direktor ATVP Damjan Žugelj (na fotografiji) je vrhovno sodišče dvakrat zaprosil za čimprejšnjo obravnavo tožbe dunajske borze zoper odločbo, s katero je ATVP zahtevala objavo namere za prevzem Ljubljanske borze. Toda vrhovno sodišče kot razlog, da o tožbi ni odločilo, navaja tožilsko preiskavo sumov korupcije na vrhovnem sodišču, ki jo je spodbudila ATVP. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Toda vrhovno sodišče že od lani decembra odloča o tožbi dunajske borze zoper odločbo, s katero ji je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) naložila objavo prevzemne ponudbe za preostali delež Ljubljanske borze. Tudi če bo vrhovno sodišče dalo prav agenciji, bi teoretično lahko Dunajčani malim delničarjem za delnico ponudili tudi samo en evro, kar nam je v svojih odgovorih pritrdila tudi ATVP. Na vrhovnem sodišču pa kot razlog, da o zadevi kljub potencialnim škodljivim posledicam o tožbi niso odločili, navajajo tožilsko preiskavo suma storitve korupcijskih kaznivih dejanj, ki jih prav zaradi odločanja o zahtevkih dunajske borze tožilstvu naznanila ATVP.

V Dnevniku smo julija razkrili, da je ATVP tožilstvu naznanila, da neznano osebo sumi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic v korist dunajske borze. Spomnimo, da je ATVP lani decembra dunajski borzi odvzela glasovalne pravice, saj kljub pridobitvi večinskega lastništva Ljubljanske borze po več mesecev trajajoči pravni vojni za interpretacijo prevzemne zakonodaje ni želela objaviti namere za prevzem Ljubljanske borze. Dunajska borza, ki bi jo prevzem ob 38 milijonih evrov stal dodatnih devet milijonov evrov, se je pritožila na vrhovno sodišče. To je sredi januarja najprej ugodilo predlogu Dunajčanov za izdajo začasne odredbe, s katero jim je deloma povrnilo glasovalne pravice za januarsko skupščino. Zgodba se je ponovila junija, ko je dunajska borza zaprosila za glasovanje na za 15. junij sklicano skupščino. 11. junija je vrhovno sodišče okoli 11. ure prejelo zahtevo dunajske borze za izdajo začasne odredbe, ki vsebuje skupno okoli 100 strani. Vrhovno sodišče je še istega dne sprejelo sklep, s katerim je Dunajčanom delno vrnilo glasovalne pravice, v istem dnevu je bil sklep napisan, člani senata so ga strokovno pregledali, nato pa so ga še istega dne s sodišča poslali strankam v postopku. Odločitev vrhovnega sodišča je bila za Dunajčane pomembna, ker jim je omogočila, da ni bilo razdelitve 350.000 evrov bilančnega dobička.

Res je, da je vrhovno sodišče junija odločalo o podobni zadevi kot januarja, toda v drugačni sestavi. Od prvotnega senata je bila v drugem senatu samo Kristina Ožbolt, ob njej pa sta bila v senatu še Brigita Domjan Pavlin in Miodrag Đorđević, ki je v vmesnem času postal tudi kandidat za predsednika vrhovnega sodišča. ATVP je glede na hitrost odločitve v le nekaj urah posumila, da je neznana oseba, ki deluje v korist dunajske borze, mimo pravil stopila v stik z neznano osebo na vrhovnem sodišču. Ta naj bi izrabila svoj položaj na vrhovnem sodišču, tako da je domnevno omogočila, da se je o predlogu za začasno odredbo odločalo v nekaj urah, agenciji pa niso omogočili niti, da bi se izjasnila o navedbah in dokazih nasprotne strani.

Vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Tamara Gregorič nam je pojasnila, da so konec avgusta od Policijske uprave Ljubljana prejeli dopolnitve ovadbe, vendar tožilske odločitve še niso sprejeli. Po naših informacijah bi lahko odločitev, ali bo uvedena preiskava ali se bo ovadba zavrgla, sprejeli že prihodnji teden. Policisti so po trditvah naših virov na vrhovnem sodišču že pregledali dokumentacijo in opravili razgovore z nekaj sodniki, vendar ni znano, katerimi.

Prav na to, da tožilsko preverjanje naznanitve suma storitve kaznivega dejanja še ni končano, se sklicujejo tudi na vrhovnem sodišču, ki smo ga vprašali, zakaj še niso sprejeli odločitve o tožbi dunajske borze proti odločbi ATVP, čeprav bi prepozna odločitev lahko malim delničarjem Ljubljanske borze povzročila materialno škodo. Zlasti nas je zanimalo, zakaj sodišču v desetih mesecih ni uspelo sprejeti odločitve o tožbi, medtem ko je junija o izdaji začasne odredbe odločilo v le nekaj urah.

Gregor Strojin iz vrhovnega sodišča je pojasnil le še, da so sodniki senata zaradi preverjanja sumov kaznivih dejanj predlagali svojo izločitev iz odločanja o tej zadevi, o čemer bo odločal predsednik ali podpredsednik vrhovnega sodišča. Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj na vrhovnem sodišču niso pravočasno sprejeli odločitve o morebitni zamenjavi senata, glede na to, da je ATVP sum storitve kaznivega dejanja naznanila sredi julija, policija pa je avgusta po navodilu tožilstva že opravila razgovore in pregledala dokumentacijo. Če bi primer prevzel drugi senat, preiskava ne bi bila ovira za odločanje o tožbenem zahtevku.

Kljub vsemu pa dolgotrajnost postopka preseneča tudi ATVP. "Zadeve s področja, ki ga nadzira ATVP, bi morale biti že po zakonu prednostno obravnavne. Tega se sodišče očitno zaveda, saj je izjemno hitro odločalo o dveh zahtevah za izdajo začasne odredbe od dunajske borze. Od pravočasnosti odločitve sodišča bi bila lahko odvisna tudi cena delnice," opozarjajo na ATVP, ki je vrhovno sodišče z dvema urgencama, v začetku septembra in začetku oktobra, prosila za čimprejšnjo odločitev, a za zdaj zaman.

vesna.vukovic@dnevnik.si

suzana.rankov@dnevnik.si

Đorđević se nam o zadevi dunajska borza ni oglasil

Po objavi našega prvega prispevka, da se bo tožilstvo na pobudo ATVP lotilo domnevne naveze med vrhovnim sodnikom in dunajsko borzo, se je med vsemi navedenimi vrhovnimi sodniki, ki so odločali o predlogih začasne odredbe, oglasil le Miodrag Đorđević . Drži, da smo v prispevku naredili napako, ker smo ga navajali kot sodnika poročevalca v junija izdani odločitvi o začasni odredbi, vendar nismo nikogar od navedenih sodnikov osumili korupcijskih kaznivih dejanj, saj se je tudi naznanitev ATVP nanašala na neznanega storilca. Kljub temu je sodnik Đorđević v pismu izrazil prepričanje, da ga na izkrivljen način navajamo kot krivca.

Očital nam je tudi enostransko poročanje, čeprav smo takrat pridobili odziv vrhovnega sodišča v skladu s sodnim redom, torej smo pisna vprašanja poslali za to pristojni osebi, pisne odgovore pa je potrdil predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen. Da nam tudi tokrat ne bi očital "ravnanje v nasprotju z novinarskim kodeksom, veljavno zakonodajo in celo v nasprotju z navodili svojih nadrejenih (na Dnevniku, op. p.)", s katerimi je zatrjeval, da je seznanjen, smo želeli tokrat posebej pridobiti še morebitno stališče sodnika Đorđevića. Gregor Strojin je na naše vztrajanje obljubil, da bo s prošnjo seznanil Miodraga Đorđevića. Vendar ta z nami do konca redakcije ni kontaktiral.