"Včeraj zvečer sem sklenil zavezujoč dogovor z zasebnim delniškim skladom Global Emerging Markets (Gemny) iz New Yorka, ki upravlja 3,5 milijarde ameriških dolarjev vredno premoženje," je sporočil italijanski poslovnež. "Sklenil sem pogodbo o dokapitalizaciji Infonda Holdinga v višini 200 milijonov evrov. Edini pogoj, ki so ga postavili, je dogovor s slovenskimi bankami (o vrnitvi zaseženih delnic, op. p.). Zdaj moramo trdo delati, če hočemo naprej. Mogoče bomo rešili družbo in delničarje."

Ceranijeva petarda je odmevala toliko bolj, saj te pogodbe ni omenjal med potekom včerajšnje skupščine, tudi ne pri tisti točki, ko je delničarjem predlagal povečanje kapitala s 54,3 na 260,3 milijona evrov. Ker je Jana Grbec, direktorica največjega Infondovega lastnika Centra Naložb, podprla omenjeni Ceranijev predlog sklepa, bodo imeli delničarji ali tretje osebe možnost dokapitalizirati Infond Holding z denarnim vložkom v višini 50 milijonov evrov, preostali kapital pa bi s pretvorbo terjatev zagotovili upniki: Center Naložbe, družbe iz skupine Pivovarne Laško, Perutnina Ptuj, Gorenjska banka, Zlata Moneta 2 in Hypo Alpe-Adria-Bank. Verjetnost, da bodo delničarji to možnost izkoristili, je toliko manjša zato, ker bi vlagatelji za novovplačano delnico insolventnega holdinga, ki je svoj sedež preselil v Ljubljano, morali odšteti kar 3,2 evra.

Kdo je torej rešitelj močno zadolženega Infonda Holdinga, nekoč največjega lastnika Pivovarne Laško in Mercatorja, ki ima še vedno 32.600 delničarjev? Po javno dostopnih podatkih gre za sklad, ki vlaga v industrijska in storitvena podjetja, pomoč pa ponuja tudi pri izpeljavi menedžerskih odkupov. "Za vlaganje se odločimo šele po tem, ko prepoznamo menedžersko moštvo z najvišjim nivojem kvalitete in sposobnosti, pri čemer jim zagotovimo pomoč pri njihovem delu," je med kriteriji za vlaganja navedeno na njihovi spletni strani. Med panogami, v katere je v zadnjem obdobju vlagal Gemny, velja izpostaviti lasersko tehnologijo, elektroniko in izdelavo tovornih vozil.

Sklad je ali še posluje v 55 državah, v Evropi pa ima pisarne v Londonu, Parizu, Rimu in na Češkem. Med 13 vodilnimi v skladu je tudi Ajit Virk, nekdanji uslužbenec Svetovne banke, ki je v okviru njenega International Finance Corporation (IFC) deloval tudi v Sloveniji. V našo državo naj bi še v prejšnjem desetletju pomagal pripeljati švedsko podjetje Husqvarna, ki je od Tomosa kupilo proizvodnjo motornih žag v Kopru in jo leta 1999 tudi zaprlo. Virk je pri tem poslu strateško in poslovno svetoval Tomosu, pri vlaganjih v Slovenijo pa je pred leti svetoval tudi Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). V londonski pisarni sklada sedi v vrhu italijanski državljan Glacuo Verdoia, ki danes vodi ukrajinsko podružnico sklada, pred leti pa je bil eden vodilnih v rimskem gradbenem podjetju Di Veroli.

tomaz.klipsteter@dnevnik.si

primoz.cirman@dnevnik.si