Poslovni.Dnevnik.si
- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
Poglej fotogalerijo
Med pomembnejšimi slovenskimi družbami, ki so razkrile polletne poslovne rezultate, je letos le skupini Krka, ki jo vodi Jože Colarič, uspelo povečati čiste prihodke, dobiček iz poslovanja in dobiček iz poslovanja pred amortizacijo ter najmanj ohraniti čisti dobiček na ravni prvega polletja 2008. S podobnimi dosežki se lahko »pohvalijo« le še skupina Mlinotest, skupina Kompas MTS, Terme Dobrna in Košaki TMI.
Brez upoštevanja skupine Krka, ene izmed redkih, ki ji je letos uspelo ohraniti dobiček na lanski ravni, je povprečni padec čistega dobička presegel 70 odstotkov.
Slika bi bila znatno slabša, če bi k temu prišteli še okoli 120,7 milijona evrov čiste izgube, ki jo je v prvi polovici leta ustvarilo najpomembnejših 23 holdinških družb. Bistveno boljše ni bilo niti poslovanje pri proizvodnih oziroma storitvenih družbah, ki smo jih zajeli v našo analizo, čeprav tako visoke izgube pri teh ni bilo zaznati. Med analiziranimi družbami je le petim uspelo povečati čisti dobiček, medtem ko je z izgubo končalo kar 18 družb. Največ, in sicer kar 18 milijonov evrov čiste izgube, je v prvem polletju ustvarila skupina Gorenje, ki ji sledita skupina Droga Kolinska in skupina Iskra Avtoelektrika. Na drugi strani je skupina Krka ustvarila večji čisti dobiček kot vse preostale družbe skupaj, po višini čistega dobička pa ji z več kot 50 milijoni evrov zaostanka sledi skupina Telekom Slovenije.
.jpg)
Nekoliko nižji je bil padec dobička iz poslovanja (EBIT) in dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Skupaj so analizirane družbe ustvarile 268 milijonov evrov EBIT in 600 milijonov evrov EBITDA, kar je 36 oziroma 18 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V povprečju so tako analizirane družbe ustvarile toliko EBITDA kot v prvem polletju 2007, medtem ko je bilo dobička iz poslovanja celo manj kot v prvem polletju 2006.
Pregled poslovanja analiziranih družb razkriva, da so na padec dobička poleg zmanjšanih prihodkov vplivali tudi visoki odhodki za plačilo obresti na bančna posojila, poleg tega je imelo negativen vpliv tudi zmanjšanje zalog. Na drugi strani je le malokateri družbi uspelo zmanjšati stroške poslovanja, vsaj ne v takšni meri, kot so se zmanjšali tudi prihodki, zaradi česar padec dobička ni presenetljiv. Prav tako se predsedniki uprav naših najpomembnejših družb za razliko od njihovih tujih konkurentov letos po večini še niso odločali za dezinvestiranje, s čimer bi preprečili drastičen zdrs dobička.
Največjih 44 družb oziroma skupin, ki so objavile polletne poslovne rezultate, je v prvi polovici letošnjega leta ustvarilo "le" 5,35 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 11 odstotkov oziroma 689 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani. Le sedem analiziranih družb je v letošnjem prvem polletju ustvarilo višje prihodke od prodaje, v povprečju pa je bil padec čistih prihodkov kar 17-odstoten.
Konec junija so imele analizirane družbe 13,55 milijarde evrov sredstev in 5,8 milijarde evrov sredstev, kar pomeni, da je na vsak evro kapitala odpadlo 1,3 evra obveznosti. Razmerje med kapitalom in obveznostni se je letos nekoliko izboljšalo v prid kapitala. Vendar pa je to bolj kot posledica krepitve kapitala posledica zmanjšanja poslovnih obveznosti, ki je sledilo padcu poslovanja.
matjaz.polanic@dnevnik.si
Več kazalcev poslovanja in vrednotenja vseh družb, ki kotirajo na borzi, si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
Fotogalerija
Borzne družbe ob 690 milijonov prihodkov in 157 milijonov dobička
Letos več kot podvojeno število objav polletnih rezultatov
Zaradi spremenjenih pravil Ljubljanske borze so morale letos polletno poročilo o poslovanju objaviti vse družbe, ki kotirajo na borzi. Do zdaj so imele to obvezo le družbe, ki so bile uvrščene v prvo in standardno kotacijo Ljubljanske borze, in družbe, ki imajo izdane obveznice, s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi.
Marže strmo navzdol
Če so še v prvem lanskem polletju analizirane družbe na vsakih 100 evrov čistih prihodkov v povprečju ustvarile 2,4 evra čistega dobička, so v prvi polovici letošnjega leta ustvarile le še okoli 80 centov. Nekoliko nižji je bil padec marže EBIT in EBITDA. Na 100 evrov čistih prihodkov so analizirane družbe v povprečju ustvarile 2,45 evra dobička iz poslovanja (EBIT) in manj kot evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo, kar je 4,2 oziroma 24 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Komentarji