EU bo prispevek za IMF povečala s 75 na 125 milijard evrov

Franc Križanič. (Foto: Jaka Adamič)

"Dosegli smo dogovor o vprašanju financiranja IMF. Jasno je, da je evropsko stališče glede tega vprašanja trdno," je na novinarski konferenci po koncu neformalnega kosila finančnih ministrov EU v sklopu priprav na vrh G20 povedal švedski minister za finance Anders Borg. "125 milijard evrov je stališče, o katerem se v Evropi strinjamo," je dejal.

Vrh EU je marca v Bruslju dosegel dogovor o podvojitvi sredstev IMF za pomoč državam v težavah zaradi krize na 500 milijard dolarjev, pri čemer naj bi EU prispevala 100 milijard dolarjev oziroma 75 milijard evrov. Po novem pa naj bi torej EU prispevala 175 milijard dolarjev oziroma približno 125 milijard evrov.

Po prvotnih načrtih naj bi Slovenija prispevala približno 380 milijonov dolarjev oziroma 270 milijonov evrov iz monetarnih rezerv. V skladu z novim dogovorom bi se delež Slovenije povečal za 280 milijonov dolarjev, pri čemer gre pri skupnem deležu za maksimalen znesek, ki ga lahko IMF zahteva, če najde investicijske priložnosti.

Skupen delež, ki naj bi ga prispevala EU, po besedah ministra Križaniča ustreza 35 odstotkom skupne dokapitalizacije IMF v okviru režima NAB (new arrangements to borrow), s katerim bo lahko IMF pomagal državam, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela.

"Gledano z našega vidika pa bi se s tem tudi krepil trg, na katerem ima slovensko gospodarstvo pomembne interese," je poudaril minister Križanič ter izpostavil Srbijo, Črno goro, Ukrajino, Bolgarijo in Hrvaško. Z dvigom tamkajšnje kupne moči bo po njegovih besedah tudi naše izvozno gospodarstvo precej pridobilo. "Pričakujemo, da bo Ukrajina dobila dovolj sredstev, da bo Gorenje ocvetelo nazaj," je ponazoril.

Pri povečanju sredstev sicer ne bodo sodelovale vse države članice EU - po ministrovih besedah so izvzete tiste, ki jih je gospodarska kriza najbolj udarila. Slovenija se bo pridružila povečanju sredstev, vendar pa je imela danes prigovor na vprašanje glede določitve minimalne spodnje meje prispevka in je vztrajala pri kvotnem sistemu.

Določitev minimalne spodnje meje bi majhne države, kakršne so Slovenija, Slovaška, Malta in Ciper, po ministrovih besedah močno prizadelo. "Morali bi prispevati nadpovprečno glede na naše ekonomske zmogljivosti in zato smo tako rešitev zavrnili," je pojasnil minister.

Svet EU za finančne in gospodarske zadeve naj bi te pripombe upošteval in na zasedanju skupine najrazvitejših in najhitreje rastočih držav G20 24. in 25. septembra v ameriškem Pittsburghu predlagal rešitev, ustrezno za te članice, med njimi Slovenijo.

Zakon o prispevku Slovenije v okviru dodatne dokapitalizacije IMF je sicer v obravnavi in natančen znesek, ki ga bo namenila Slovenija, bo znan, ko bo ustrezno dopolnjen.