Evropske centralne banke z novim dogovorom o prodaji zlata

V izjavi so centralne banke zapisale, da "zlato ostaja pomemben element globalnih monetarnih rezerv". (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Gre torej za dogovor o usklajeni prodaji zlata omenjenih centralnih bank, ki bo s 27. septembrom nadomestil dosedanji dogovor z marca 2004, po katerem banke v petletnem obdobju 2004-2009 na leto niso prodale več kot 500 ton zlata oz. v celotnem obdobju ne več kot 2500 ton.

Prvi tak dogovor so sicer po pisanju francoske tiskovne agencije AFP centralne banke sklenile leta 1999, viden pa je bil kot pomemben dejavnik pri dvigu cene zlata v prvem delu tega desetletja. Dogovor iz leta 1999 je bil prelomen tudi iz razloga, ker centralne banke običajno ne sprejemajo tako usklajenih rešitev pri tako občutljivem vprašanju za monetarni sistem.

V izjavi so centralne banke zapisale, da "zlato ostaja pomemben element globalnih monetarnih rezerv". Obenem so vzeli na znanje namero Mednarodnega denarnega sklada, da bo prodal 403 tone zlata in poudarile, da bo to prodajo moč izvesti v okviru zgoraj omenjenih meja.

Je pa predsednik ECB Jean-Claude Trichet v pogovoru za radijsko postajo RTL v petek dejal, da se je "prosti pad" svetovnega gospodarstva končal, vendar pa to še ni izstopilo iz "območja negotovosti". Prav zato je posvaril pred pretiranim optimizmom in pozval k budnosti ter previdnosti.

Svet ECB na zasedanju minuli teden sicer po pričakovanjih ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki ostaja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Trichet je ob tej priložnosti dejal, da obrestna mera ostaja na primerni ravni glede na gospodarske razmere in dal tako jasno vedeti, da sprememb ni pričakovati.

Trichet je takrat tudi povedal, da svetovne gospodarske razmere še vedno ostajajo zelo negotove, vendar pa je vse več znakov, da gospodarska kriza dosega svoje dno.