Za zdaj Infondovih 10,75 odstotka Mercatorja in 23,51 odstotka Pivovarne Laško prodaja samo Nova Ljubljanska banka. V primeru zelo verjetne prekinitve obstoječih posojil Infond Holding banke poziva k skupni prodaji, saj lahko v tem primeru iztržijo višjo kupnino. Infond banke ob tem opozarja, da ima tudi upnike, ki svojih posojil nimajo zavarovanih in bodo ob morebitnem prenizkem iztržku od prodaje delnic oškodovani.

Da bodo tudi preostale banke prej ali slej sledile NLB, je bilo pričakovati. Finančni položaj Infonda Holdinga se je namreč v lanskem letu, ki ga je končal z 30 milijoni evrov čiste izgube, bistveno poslabšal, kot finančnega holdinga ga je prizadel padec vrednosti premoženja, kot močno zadolženo podjetje pa tudi kriza zaupanja na denarnih trgih. Njegov kratkoročni finančni dolg je konec aprila znašal že 440 milijonov evrov, pri čemer je imel pri povezanih družbah za kar 119 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Dodatno je junija njegovo stanje poslabšala odločitev NLB, da mu ne podaljša 130 milijonov evrov posojil in proda delnice, s katerimi je bilo zavarovano posojilo.

Po naših informacijah pogodbe z bankami vsebujejo klavzulo, po kateri imajo banke možnost odpoklicati posojila v primerih drastične spremembe okoliščin poslovanja ali če Infond enemu od upnikov ne vrne danih posojil. Banke je k enotnemu ukrepanju doslej že večkrat pozvala tudi Banka Slovenije, med drugim zaradi primerov, kot sta Istrabenz in MIP, pri katerih so nekatere banke zaradi enostranskih ukrepov drugih bank prišle v neenakopraven položaj pri reševanju svojih terjatev. Ob tem ne gre spregledati, da banke niso enako kakovostno zavarovale svojih posojil Infondu Holdingu, saj imajo nekatere hipoteke na delnice vpisane kot drugi ali celo tretji upnik. V primeru nizke kupnine prvovpisanih upnikov bo takim bankam ostalo premalo za poplačil posojil ali bi lahko celo ostale z nepoplačanimi terjatvami. Še večji problem predstavljajo posojila, ki jih je Infond dobil znotraj sistema Pivovarne Laško, torej od družb v večinski lasti Pivovarne Laško in družb, prek katerih Boško Šrot obvladuje lastništvo Infonda in s tem pivovarne. Ta posojila so po naših informacijah izjemno slabo zavarovana ali celo nezavarovana. V primeru prodaje celotnega premoženja Infonda Holdinga bodo zato te družbe zelo verjetno ostale brez sredstev, ki so jih vložile v Infond.

Pogovori med bankami upnicami so se po naših informacijah na pobudo ene od bank v lasti tujcev že začeli, ni pa jasno, ali bi lahko banke že v tem tednu, ko se izteče rok za oddajo ponudb na razpis NLB, dosegle dogovor. Včerajšnji dopis Infonda Holdinga, naj s skupno prodajo po primernih cenah preprečijo njegovo insolventnost in še večjo škodo, poznavalci razmer tako razumejo zlasti kot stopnjevanje pritiska na NLB in druge banke, ko se bodo odločale za prodajo zaseženega premoženja, saj Infond možnosti za poplačilo kratkoročnih posojil nima.

Vprašanje je zlasti, kaj bo morebitna odločitev bank za skupno prodajo 25 odstotkov Mercatorja in 54,96 odstotka Pivovarne Laško, pomenila za namero države, da vstopi v lastništvo omenjenih družb. Nadzorni svet Kapitalske družbe je včeraj že razpravljal o možnosti, da bi Kapitalska družba ali z njo povezana Posebna družba za upravljanje oddala ponudbo za nakup desetine Mercatorja in skoraj četrtine Pivovarne Laško. Odločitve še niso sprejeli. Vprašanje je zlasti, kako zanimivo je za državo v tem trenutku lastništvo Pivovarne Laško. Prvič zaradi tveganj, ki jih prinaša medsebojna lastniška prepletenost poslovanja podjetij iz laškega sistema. In drugič, omejitev predstavlja tudi prevzemna zakonodaja, saj država več kot četrtine delnic ne more odkupiti, v nasprotnem primeru bi morala objaviti ponudbo za prevzem.

V interesu NLB je, da s prodajo omenjenih delnic poplača posojilo Infonda, medtem ko želi država doseči čim nižjo kupnino. Da bi država za delnico odštela višjo ceno, kot jo je iztržila za časa vlade Janeza Janše, ko je pod mizo prodala tretjino Mercatorja, torej 158 evrov za delnico, ni verjetno. V zadnjih tednih je tudi nekaj tujih investitorjev pokazalo interes zlasti za lastništvo Mercatorja, kar bi lahko pripeljalo do dražbe. Vendar se poznavalci razmer ob tem sprašujejo, ali jasno izražen interes države za vstop v Mercator ne odvrača preostalih resnih kupcev, ki se z njo ne želijo zaplesti v morebitne spore.