Ob ustanovitvi agencije so se pojavljali očitki, da gre bolj za političen kot javni nadzor nad revidiranjem, ki ga zahteva Evropska unija. Razlog naj bi bil v tem, da direktorja imenuje vlada in ne državni zbor. Kako odgovarjate na očitke?

Vaše vprašanje me preseneča. Treba je vedeti, da direktiva, ki jo je implementiral zakon o revidiranju, določa, da mora biti organ javnega nadzora samostojen, neodvisen od revizorjev in revizijskih družb ter neodvisno financiran. To se je pri nas implementiralo z zakonom o revidiranju. Zanikala bi kakršne koli očitke.

Skratka, zagotavljali boste strokovni nadzor, ne političnega?

Absolutno.

In kaj bi storili, če bi politika od vas zahtevala preveritev točno določenega revizijskega poročila, točno določene družbe? Kako bi se odzvali?

Najprej bi strokovna služba Agencije pogledala utemeljenost zahteve in pridobila določene podatke, na kaj se nanašajo pripombe, zakaj so se pojavile kritike na delo revizorja. Na podlagi revizorjevih pojasnil opravimo pregled ter po potrebi tudi neposredni nadzor. Za to imamo pooblastila.

Predvidevam, da se o posameznih primerih, podjetjih ne boste izrekali, a vendarle. Pri primerih, ki se zadnje čase pogosto pojavljajo v javnosti, lastnikih, ki so se razkrili šele čez čas, se najdejo tudi očitki revizorjem, ki so te družbe vsa ta leta pregledovali. Ali bi revizor moral ugotoviti, da je neka fizična oseba prek povezanih družb večinski lastnik družbe, ki jo na primer vodi?

Težko je govoriti na splošno, vse je odvisno od presoje, konkretnega pregleda, posplošeno oceno, o kakovosti ali nekakovosti pregleda, je težko podati. Res pa je, da standardi revidiranja govorijo o spoštovanju vseh zakonskih določb, kjer bi vsi revizorji morali upoštevati vse področne zakone. Mednarodni standard revidiranja govori o povezanih osebah in je te zadeve treba razkriti, tudi zakon o gospodarskih družbah zahteva od revizorja tovrstno razkritje. A je odvisno od primera do primera. Tudi to bo vključila Agencija v svoj načrt nadzorov. Mogoče ravno take bolj »sporne« družbe, o katerih se v javnosti morda več govori. Pregledali bomo tista poročila, v katerih morda revizor ni toliko izpostavil pojasnje valnega odstavka v poročilu za družbe, ki jih je revidiral, in kjer so bile značilne oslabitve finančnih naložb.

Ali revizor odgovarja za svoja poročila?

Revizor vedno odgovarja za svoje mnenje. Za vsako poročilo. Je pooblaščeni revizor, Inštitut za revidiranje mu je izdal dovoljenje, tudi Agencija spremlja izdajo dovoljenj in revizor jamči s svojim podpisom za kakovost in strokovnost svojega dela. Če pa ne, so za to ustrezni ukrepi nadzora. Poz nate pojav Enrona, Parmalata, vse to je zahtevalo popravek mednarodne regulative in vzpostavitev javnega nadzora. Tudi naša implementacija je sledila temu, da bi se povečalo zaupanje v računovodske izkaze družb, ki so revidirane. Posredno naj bi se ravno s tem, ko so pregledane oziroma revidirane, in s tem, ko je vzpostavljen javni nadzor nad njimi, vzpostavilo večje zaupanje v revidirane računo vodske izkaze.

Ali revizor pregleda le tisto, kar mu je poslovodstvo predložilo? Je revizor odgovoren za nekaj, kar mu poslovodstvo zamolči?

Ve se, kaj se zahteva. Revizor postavi zahtevo po predložitvi ustrezne do kumentacije, na podlagi česar bo lahko pridobil zanesljive dokaze za svoje mnenje o računovodskih izkazih. Poslovodstvo je odgovorno, da so ti res nični oziroma verodostojni. Poslovodstvo mora torej vse razkriti, tudi tisto, česar revizor ni eksplicitno zahteval. Že s svojo izjavo mora poslovodstvo potrditi, da so vsi podatki in informacije resnični in verodostojni. Revizor se zanese na to, kar dobi od poslovodstva. Ne more sam iskati informacij po podjetju. Če revizor ni zadovoljen s tem, kar pridobi, mora sam, po svoji strokovni presoji, ugotoviti, ali se lahko zanese na vse ugotovitve, na resničnost, na verodostojnost podatkov, lahko pa zahteva od poslovodstva, da mu dodatno predloži določene informacije. Recimo razkritje povezanih oseb. Ravno trenutno imamo tak primer. Slovenija je majhna in lastništvo je hitro povezano. Vsekakor je treba razkriti zadeve, ki vplivajo na računovodske izkaze.

In če se ugotovi, da poslovodstvo revizorju ni razkrilo zadev, ki vplivajo na računovodske izkaze?

Takrat izda revizor mnenje s pridržkom ali odklonilno mnenje.

Kaj pa če se že po izdaji revizorskega poročila ugotovi, da revizor ni bil seznanjen z vsemi podrobnostmi, ki vplivajo na računovodske izkaze?

V tem primeru mora revizor popraviti svoje poročilo ali pa se zahteva izredna revizija, ki se nanaša na točno določeni posel, projekt.

Ali ste že prejeli kakšno takšno prijavo?

Prijavo zoper tovrstno revizijo še nis mo prejeli. Če bi dobili kakršno koli informacijo o neustreznem, nekakovostnem, pristranskem delu revizorjev, bi Agencija reagirala. A zdaj so te revizije najbolj aktualne. V drugi p lovici leta pričakujemo več takih prijav.

Ste že slišali za izjavo, da je rezultat revizije odvisen od tega, kateri revizor jo opravlja?

Kako to mislite? Merite na nepristranskost?

Na skupščini pogosto določeni lastniki podajo nasprotni predlog za imenovanje revizorja. Zakaj se to dogaja, če so vsi revizorji strokovni, kakovostni, nepristranski? Če odmislimo pojasnila vodstva družbe, da je določenega revizorja predlagalo zaradi ugodnejše cene.

Tudi na račun cene bi lahko kakšno rekli. Cena ni zmeraj zagotovilo, da bo poročilo pripravljeno tako, kot morda naročnik želi. Treba je upoštevati re ference revizijske hiše, nepristranskost, neodvisnost. Ne morem strinjati s tem, da je rezultat revizije odvisen od tega, kdo je naročnik. Morda obstajajo pritiski, a revizor mora delovati, kot mu narekuje stroka in v skladu s po klicno etiko. Če bi do tega prišlo, bi morali reagirati. Načelo iz kodeksa poklicne etike, ki zadeva nepristranskost in neodvisnost revizorja, je izredno pomembno. Revizor mora izdelati mnenje, ki bo neodvisno, in se ne sme podrejati pritiskom poslovodstva. To so pravila stroke in revizorji naj bi jih upoštevali.

Jih upoštevajo?

Ne vem, morali bi jih. Glede na to, da smo na začetku delovanja, bomo to vsekakor preverjali. Če dobiš takšno informacijo, se morda bolj osredotočiš na določen segment pregleda, na določene revizijske družbe. Agencija zdaj prvič dobiva celovita poročila revizijskih družb.

Koliko revizorskih mnenj je negativnih ali s pridržkom?

Te statistike Agencija še ne vodi, jo bo pa v prihodnje.

Letos bodo revizijska poročila verjetno bolj brana kot v preteklih letih.

Zelo, zelo bodo brana.

Ali menite, da še obstaja zaupanje, ne le splošne javnosti, ampak tudi poučenih vlagateljev, v revizijska poročila glede na vse, kar se je zadnja leta dogajalo?

Zaupanje, da in ne. To je težko komentirati. Ravno z večjim javnim nadzorom naj bi bila tudi zavest revizorjev večja, da ravnajo in delujejo po svoji stroki in pravilih revidiranja.

Ali ste že prejeli kakšne predloge Slovenskega inštituta za revizijo za preveritev kakšnih določenih revizorjev, za izrek morebitnih sankcij?

Neposredno od Inštituta smo dobili predloge za postopek izreka sankcije. Gre namreč za postopke, ki so se začeli prej, pred izdajo novega zakona o revidiranju, Inštitut pa zdaj za to nima več pristojnosti, ker je Agencija po novem tudi prekrškovni organ. Dobili smo dva primera za nadaljevanje postopka nadzora. V enem primeru je bila zadeva iz vrhovnega sodišča vrnjena v odločanje nazaj na prvo stopnjo, v drugem pa gre za neposredno prijavo gospodarske družbe zaradi pomislekov o kakovosti delovanja revizijske družbe. Postopki še niso končani.

Kakšno je razmerje med poslovodstvom družbe in revizorjem? Kaj se zgodi, če v družbi z revizorjevim mnenjem niso zadovoljni?

Revizor mora delovati v skladu s pravili stroke. Slovenska revizijska stroka mora upoštevati mednarodne standarde revidiranja in, kar je najpomembneje, tudi kodeks poklicne etike, torej visoka etična načela, ki med drugim govorijo o neodvisnosti in nepristranskosti. Odnos med revizorjem in poslovodstvom mora biti skrajno profesionalen. Revizor mora delovati neodvisno, pošteno, nepristransko, ni kakor se ne sme podrejati interesom, sugestijam drugih, še najmanj poslovodstva ali lastnika. Glede na to, da skupščina imenuje revizorja, ta njej potem tudi odgovarja. Revizorjevo poročilo se obravnava in kdor koli, ki izkaže utemeljen interes, ima možnost zahtevati drugega revizorja, ki ga mora potrditi skupščina.

Kdaj agencija poseže v odnos med revizorjem in revidirancem? Če bi med njima prišlo do nesoglasij in ne bi našla skupnega jezika?

Ne posežemo. To je pogodbeni odnos med dvema strankama, glavni nalogi Agencije pa sta nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev ter izrekanje ukrepov nadzora. To morata urediti sama. Če bi prišlo do očitkov, da je delo revizorja nestrokovno, bi pa reagirali.
V zakonu je določilo, da mora družba po sedmih letih zamenjati revizorja, ne pa tudi revizijske hiše.

Ali je to dovolj natančno določilo za zagotavljanje nepristranskosti?

Dobro je, da se revizijska hiša menja vsake toliko časa, a ne preveč pogosto. Tudi revizor mora družbo spoznati. Pri tem določilu mislim, da so bile težnje zelo različne, tudi pritiski. Zdravo je, da revizor rotira po določenem času. Revizor namreč s poslovodstvom družbe ne sme biti preveč domač. V takem primeru ni več neodvisnega in nepristranskega odnosa med revizorjem in družbo oziroma poslovod stvom.

Inštitut je za poročila lanskega poslovnega leta predlagal pojasnjevalni odstavek, v katerem bi revizor natančno predstavil, katere oslabitve na primer so bile opravljene. Agencija je predlog zavrnila. Zakaj?

Strokovni svet je menil, da stališče za revizorje ne sme biti zavezujoče, in je predlog podal na nižjo hierarhično raven pravil revidiranja. Pojasnjevalni odstavek ni nujen, ampak je le pri poročilo dobre prakse. Stališče Agencije oziroma strokovnega sveta je namreč bilo, da je že v samem letnem poročilu družbe dovolj razkritij in da ni treba, da je to v pojasnjevalnem odstavku v revizorjevem poročilu o računovodskih izkazih za leto 2008 ek splicitno zapisano.

Za poučenega bralca revizorskih poročil je morda res dovolj razkrito, za nepoučenega bralca poročila pa bi lahko bil pojasnjevalni odstavek po mnenju agencije, če sem sklep prav razumela, zavajajoč?

Da, ker bi lahko mislili, da je podano mnenje s pridržkom, kot da je nekaj narobe. Vsak poučeni investitor lahko učinke oslabitev in prerazvrstitev finančnih naložb razbere iz pojasnil k letnemu poročilu, kjer so podana vsa razkritja. Po strokovni presoji mora revizor vse to razkriti že v samem po ročilu.

Pa so revizorska poročila v Sloveniji kakovostna? Ali razkrivajo dejansko stanje, dejanske podatke?

To bi v tej začetni fazi delovanja Agencije težko komentirala, ker ne razpolagam z vsemi poročili. Revizor mora namreč ravnati v skladu s pravili svoje stroke in poklicno-etičnimi standardi.

katja.svensek@dnevnik.si