Po njegovih besedah sta možna le dva izida: »Ali ga bo ustavno sodišče zaradi retroaktivnosti razveljavilo ali pa omililo višine obdavčitve.«
Ministrstvo za finance pod vodstvom Franca Križaniča je pripravilo rešitev, po kateri bi bili dodatno obdavčeni dohodki, prejeti za vodenje in nadzor družb, ki so v neposredni ali posredni lasti države ali pa so od nje prejeli poroštva, jamstva ali kakršna koli državna sredstva. Vlada je predlog zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize na eni zadnjih sej že obravnavala, preden ga bo poslala v parlament, pa bo moral predlog zakona v ponovno obravnavo, predvidoma še ta teden.
Pričakovano so v vladnem resorju predlagali, da rešitve veljajo za dohodke, prejete od januarja 2009, tako da bi bila visoki obdavčitvi denimo podvržena tudi milijonska nagrada nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja. Toda prav zaradi retroaktivnosti bi utegnil zakon pasti na ustavnem sodišču. »Zakona ni mogoče sprejemati za nazaj,« je bil kratek nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude. Pri tem je izpostavil odločbo ustavnega sodišča iz leta 1998, ko je ustavno sodišče v podobnem primeru ugotovilo neustavnost. »Lahko velja zgolj od dneva uveljavitve, pri čemer pa bi lahko prihajalo do določenih problemov pri obračunavanju te obdavčitve,« je dejal. Njegovo mnenje deli tudi profesor na ljubljanski Pravni fakulteti dr. Igor Kaučič: »Zakon ne sme posegati v že pridobljene pravice. Določbe omenjenega zakona pa bi posegle prav v to, in sicer v pričakovane dohodke fizičnih oseb.«
Vendar zakonodaja dopušča izjeme. »Pri davčnih zakonih je dovolje na retroaktivnost, in sicer ko gre za prevladujoči javni interes,« je poudaril Darko Končan iz Društva davčnih svetovalcev Slovenije. Po njegovem mnenju se zakon ne sprejema zgolj zaradi Kramarja. »Kramar je le povod za sprejetje, saj bi lahko vlada to ureditev preventivno sprejela že pred meseci,« dejal. Kaučič pa je prepričan o ravno nasprotnem. »Obdavčitev spominja na princip kočevskega medveda. Tako smo skušali pred leti tujcu, ki je ustrelil medveda, prevoz trofeje prek meje preprečiti kar s sprejetjem zakona.«
»Če drži, da gre za 90-odstotno obdavčitev prejemkov, je pod vprašajem tudi načelo sorazmernosti ukrepa. Noben davek, bodisi dohodkovni bodisi premoženjski, ni tako visok. To je bližje kazni kot pa davku,« navaja Kaučič. »Zakon je kopija ameriškega, res pa je bil v ZDA sprejet zgolj zaradi AIG,« ocenjuje Tine Stanovnik z Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki se mu obdavčitev menedžerskih prejemkov ne zdi napačna. »Negativne posredne posledice bodo večje od tega, kar od zakona pričakuje vlada, saj se bo izgubilo zaupanje davkoplačevalcev v davčni sistem,« je zaskrbljen Mitrovič. Poudaril je, da tovrstni ukrepi vodijo predvsem v večjo pripravljenost za izogibanje plačilu davka. Ta zakon niti ne predvideva, da lahko fizične osebe dodatni davek enostavno prevalijo na izplačevalca, dodaja Mitrovič.
tomaz.modic@dnevnik.si
