Banka je sočasno z Infondom sklenila dogovor, po katerem lahko NLB zavrne soglasje za prodajo delnic Mercatorja, če bi bili s tako prodajo ogroženi njeni interesi. Takšna odločitev NLB - pred tem je posojila Infondu že podaljšala NKBM - je v nasprotju s pričakovanji vladajoče politike. Pristojni ministri so namreč želeli, da bi NLB Infondu Holdingu, ki posojil v tem trenutku ne more vrniti, zasegla nekaj manj kot 10 odstotkov delnic Mercatorja in okoli 25 odstotkov Pivovarne Laško, ki jih je Infond zastavil kot zavarovanje za posojila.
Vihar v vladi so sprožile informacije, ki jih je pri svojem delu dobila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova), da se Boško Šrot s hrvaškim tajkunom Ivico Todorićem dogovarja o vstopu njegovega Agrokorja v Mercator, za kar naj bi se Todorić z italijansko bančno skupino Unicredit že dogovarjal tudi za posojila. Informacije, ki bi lahko pripeljale do novih političnih zaostritev med Slovenijo in Hrvaško, so prejšnji teden vzbudile pozornost premierja Boruta Pahorja, zato so v vladi minuli četrtek začeli iskati rešitve pred morebitno prodajo Mercatorja Agrokorju, ki bi lahko ogrozil tudi slovensko živilsko-predelovalno industrijo. Dokončno pa je v politiki zavrelo, ko se je izvedelo, da je uprava NLB sprejela sklep o podaljšanju posojila Infondu, s čimer je Šrot pridobil čas za morebitno prodajo Mercatorja.
Minister za visoko šolstvo in predsednik stranke Zares Gregor Golobič je tako včeraj, ko informacija o odobritvi posojila še ni prišla do vlade, že napovedal, da bo treba v primeru reprogramiranja posojil Skupini Pivovarna Laško razmisliti o (ne)zaupnici upravi in nadzornemu svetu. Ministrski zbor je sicer na včerajšnji seji že zahteval sklic izredne skupščine NLB, na kateri bi razpravljali o nagradi bivšemu predsedniku uprave Marjanu Kramarju in odobravanju tako imenovanih tajkunskih posojil. Za predčasen odpoklic nadzornikov - sedanjim, ki jih je imenovala vlada Janeza Janše, se mandat izteče konec junija - bi sicer država potrebovala tudi soglasje belgijske KBC, pri kateri sedanja uprava po naših informacijah uživa zaupanje.
Naši viri trdijo, da se je sicer Boško Šrot od prejšnjega petka tudi z grožnjami, da bo sprožil pravne postopke, upiral zavezi, po kateri bi Infond Holding pred morebitno prodajo moral po soglasje na NLB, ki bi imela pravico, da ne potrdi izbranega kupca. Šrotu se namreč s takšno zavezo zmanjšuje manevrski prostor pri iskanju kupcev za Mercator, ob tem da resne kupce že zdaj od prodaje odvračajo postopki Urada za varstvo konkurence, ki lahko tudi novemu kupcu takoj zamrzne glasovalne pravice oziroma ne dovoli prodaje delnic.
Z obveznim soglasjem banke pred morebitno prodajo je vlada dobila možnost, da sama najde sprejemljivejšega kupca za četrtino Mercatorja. Iz včerajšnjih pojasnil ministrov za finance in gospodarstvo Franca Križaniča in Mateja Lahovnika je bilo razbrati, da obstaja tudi možnost, da bi država po dobrih treh letih od netransparentne prodaje Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu spet vstopila v Mercator.
Kot smo že opozorili, se Šrotu s prodajo Mercatorja mudi, saj se je Infond, prek katerega obvladuje lastništvo pivovarne, znašel na robu insolvetnosti, 430 milijonov evrov kratkoročnih posojil pa brez prodaje premoženja ne more vrniti. Vprašanje je, ali lahko Laščani kljub podaljšanju posojil Mercator sploh rešijo, saj Infondu tudi po predvidevanju analitikov kmalu ne bo več uspevalo servisirati posojil. V tem primeru bi mu banke lahko zasegle delnice. Glede na težko finančno stanje Šrotovega imperija ne presenečajo informacije, da Hypo banka, pri kateri je Pivovarna Laško najela za okoli 60 milijonov evrov posojil za nakup časopisne hiše Delo, že išče kupce za Delo in Večer. Tudi to posojilo, zavarovano z delnicami Dela, naj bi namreč v kratkem zapadlo, ni pa jasno, ali je Hypo dal Laščanom morda vedeti, da ga ne namerava podaljšati.
katja.svensek@dnevnik.si
