Glede na likvidnostne težave, v katerih so se podjetja znašla zaradi gospodarske krize, podatki niso presenetljivi. Povprečno slovensko podjetje ima danes, kot opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), najmanj četrtino manj prometa in mnogo več neplačanih zapadlih terjatev kot pred krizo, roki plačil pa se podaljšujejo na več kot 120 dni.
Svetovalka za davke in računovodstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Janja Perme opozarja, da davčna zakonodaja glede odloga ali obročnega odplačila davkov postavlja preveč omejitev, oziroma, da bi morala to možnost država razširiti na več oblik davkov.
"Gospodarske družbe lahko zaprosijo za odlog ali obročno plačilo davka predvsem pri plačilu razlike davka od dohodkov pravnih oseb po davčnem obračunu in pri plačilu davka, ki jim je, denimo, naložen z odločbo v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora. Ne pa na primer pri DDV po obračunu, obroku akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za tekoče leto ali akontaciji dohodnine in prispevkov za socialno varnost od dohodkov iz zaposlitve," opozarja Permetova.
Prav plačilo razlike davka po davčnem obračunu in plačilo obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb bosta letos podjetjem povzročala največ težav. Prvi zato, ker ga morajo poravnati do konca aprila, mnoga podjetja pa so zaradi gospodarske krize v likvidnostnih težavah, drugi pa, ker ga Durs zaračunava na podlagi davčne osnove predhodnega leta. "Akontacija davka od dohodka se letos računa z za odstotno nižjo stopnjo, a na osnovo iz leta 2008, ki bistveno presega pričakovan obseg poslovanja v tem letu. Zato je vedno več pozivov podjetij, da bi se jim omogočil zamik plačila in znižanje davkov nasploh," problematiko pojasnjujejo v GZS. Res je, da lahko pri plačilu razlike davka po davčnem obračunu gospodarske družbe zaprosijo za odlog ali za obročno odplačevanje, pri akontaciji pa oddajo vlogo za njeno zmanjšanje, a Permetova opozarjajo na možnost pretirane birokratizacije postopkov. Poleg tega pa takšni odlogi plačila niso zastonj, saj Durs zaračuna obresti, dodajajo v GZS: "V skrajnih primerih pride do izvršbe in blokade računa. V takšnem primeru, ko gre za sistemske krizne razmere, ne po podjetnikovi krivdi, se podjetnik ali direktor upravičeno sprašuje, ali in kako mu pri tem lahko pomaga država."
Vlada letos kakršnihkoli sprememb na davčnem področju zaradi gospodarske krize vsaj za zdaj ne načrtuje. V državnozborski proceduri je trenutno le novela zakona o DDV, ki bi skrajšala rok za vračilo preplačanega DDV s 60 na 21 dni, a je vlada novelo dopolnila tako, da bo sprememba veljala šele s 1. januarjem 2010. Za kakršnekoli spremembe v davčnem postopku nove smernice ali navodila pristojnega ministrstva niso dovolj, pravijo na Dursu in dodajajo, da vloge o odlogu plačila davka rešijo pozitivno, če prosilec izpolnjuje v zakonu in pravilniku določena merila.
