V Petrolu zmagala država, med nadzorniki tudi Debeljak

Se je Marko Kryžanowski na volilno skupščino Petrola zadnjič prijavil kot predsednik uprave? 

 To je epilog včerajšnje skupščine, ki je bila, sodeč po izidu včerajšnjega glasovanja o nadzornikih (ti so dobili 78-odstotno podporo navzočih delničarjev), odločena že konec minulega tedna, ko je NLB Mercatorju prodala šest odstotkov Petrola, ki jih je nekaj dni prej "zasegla" Istrabenzu. Največje slovensko trgovsko podjetje je namreč na včerajšnji skupščini podprlo državo, ta pa je enega izmed sedežev v nadzornem svetu Petrola prihranila za prvega moža družbe Žigo Debeljaka. Blok državnih lastnikov (Kad, Sod, Skupina Triglav) je včeraj podprl tudi Južna, ki bo v nadzornem svetu poleg Urbana Goloba sedel kot edini predstavnik nedržavnih lastnikov. Edino presenečenje na včerajšnji skupščini je tako zmanjšanje števila sprva predvidenih predstavnikov države (s štiri na tri), s seznama nadzornikov pa je izpadel Milan Medved (Premogovnik Velenje).

Večji nedržavni lastniki (Istrabenz, NFD) ob glasovalni premoči države in njenih zaveznikov niso imeli realnih možnosti za zmago na skupščini. Na njihovo stran je tik pred samim začetkom skupščine stopil le zastopnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič. Predsedujočemu skupščini Roku Čeferinu je skušal dokazati, da Mercator ne bi smel uveljavljati glasovalnih pravic, ker v petek popoldne še ni bil vpisan v KDD kot lastnik Petrolovih delnic.

"Mercator je bil po končanem petkovem trgovanju že vpisan kot lastnik delnic. Njihov prenos na novega kupca dopušča tudi pogodba med NLB in Istrabenzom," je Verbiču odgovoril Mercatorjev Uroš Ilič. Čeferin ga je dopolnil, da "morebitna neveljavnost pogodbe med NLB in Mercatorjem ni stvar te skupščine, ampak izpodbojne tožbe". Vložitev takšne tožbe so takoj po skupščini napovedali v Istrabenzu, katerega nasprotnega predloga za imenovanje novega nadzornega sveta (z Medvedom, Koreličem, Južno, Stanetom Valantom, Matjažem Janežičem in Aldom Gabrijelom) Čeferin po sprejetju predloga Kada in Soda ni uvrstil na glasovanje. "Po preučitvi dejanskega stanja, razjasnitvi vprašanj, povezanih z razvezo reodkupne pogodbe in prenosom delnic z NLB na Mercator, ter pravnih možnosti se bomo odločili, ali bomo izpodbojno tožbo tudi vložili," so po skupščini pojasnili v koprskem holdingu, ki ga vodi Igor Bavčar.

Predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski, ki so mu v neuradnih krogih včeraj že začeli odštevati dneve na vrhu družbe, je včeraj dejal, da "ga imenovanje takšnega nadzornega sveta veseli". "Gre za strokovnjake, veliko članov pa je samih vpetih v težko poslovanje današnjega dne in dobro pozna vodenje podjetja," je zatrdil Kryžanowski.

Na čelo nadzornikov Kuntarič?

"Bilo bi sprenevedanje, če kot direktor Soda, največjega lastnika Petrola, ne bi izrazil interesa za vodenje nadzornega sveta Petrola," je Tomaž Kuntarič včeraj odgovoril na vprašanje Dnevnika, ali bo predsedoval novemu nadzornemu svetu družbe. Glede morebitnih kadrovskih zamenjav je Kuntarič dejal, da "kavbojskih rešitev ne bo". "Nadzorni svet je visoko kompetenten in sestavljen iz strokovnjakov, ki se po mojem prepričanju ne odločajo na pamet. Zagotovo pa se bomo prvič sestali že aprila," je dejal Kuntarič. Potrdil je, da bo nadzorni svet oblikoval revizijsko komisijo, ki "bo ugotovila, ali obstaja dovolj za zahtevo za izredno revizijo", in poudaril, da "je pomembno zgraditi zaupanje med novimi nadzorniki in upravo".

Nadzornikom manjše sejnine

Delničarji Petrola so včeraj podprli tudi predlog Kada in Soda o znižanju sejnin članom nadzornega sveta. Tako je višina sejnine za člana za udeležbo na seji določena v višini 412,50 evra bruto, za predsednika pa 536,25 evra bruto. Za sodelovanje na dopisni seji bo član dobil 330 evrov bruto, predsednik nadzornikov pa 429 evrov bruto. "V gospodarske družbe se ne sme naseliti praksa, da bi nadzorni svet dobil plačilo tudi za dopisne seje, ker je sejnina namenjena le plačilu za fizično udeležbo na seji," je nasprotovanje predlogu utemeljil predsednik uprave NFD Holdinga Stane Valant.

Valant: Istrabenz lahko rešijo že presežki od prodaje premoženja

"Presežki iz prodaje premoženja Istrabenza zagotavljajo bistveno več sredstev, kot bi jih dobili z dokapitalizacijo," je po včerajšnji skupščini Petrola Stane Valant odgovoril na vprašanje, ali so v NFD Holdingu pripravljeni dokapitalizirati Istrabenz, kot to zahtevajo banke. "Istrabenz je mogoče rešiti. V procesu finančnega prestrukturiranja bi morali nekatere reodkupne pogodbe povrniti v prvotno stanje. Premoženje Istrabenza bo treba na organiziran način odprodati, presežke iz kupnin pa nameniti za povračilo dolgov upnicam," je povedal Valant in poudaril, da bi s presežki iz kupnin lahko zbrali več kot sto milijonov evrov. Banke upnice namreč zahtevajo dokapitalizacijo v višini 50 milijonov evrov. "Pričakujem, da se bodo banke upnice korektno lotile problema reodkupnih pogodb in strinjam se, da so poplačane vse njihove glavnice ter pripadajoče obresti in drugi stroški. Toda presežek mora pripadati družbi, delničarjem in drugim deležnikom," je še dodal Valant.