Če Slovenija vlaganjem v raziskave in razvoj namenja 1,7 odstotka BDP, se je treba zavedati, da pade ta delež, če izvzamemo vlaganja novomeške Krke, ki namenja raziskavam deset odstotkov prometa, pod en odstotek BDP, je Golobič ponazoril, zakaj je v Sloveniji malo inovacij.
Lastnik družbe Instrumentation Tehnologies Rok Uršič je ob tem postavil vprašanje, ali želje po spremembah med Slovenci sploh obstajajo. Bistven je po njegovem mnenju vzgib, kam se bomo premaknili. Preboj uspeva vedno večjemu številu podjetij, če bi ta uspel tudi Slovencem kot narodu, bi bil zelo zadovoljen, dodaja. Publicistka Manca Košir je ob tem izpostavila, da bi se moral vsak pri sebi vprašati, kako se lahko spremeni.
In kriza, ki smo ji priče, je zagotovo čas, ko podjetja in podjetniki razmišljajo o prihodnjih korakih. Da se je ob sprejemanju trenutnih ukrepov treba osredotočiti tudi na prihodnost, je menil tudi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, ki vidi krizo tudi kot priložnost. Ključni so kakovost, odgovornost ter sprejemanje odločitev, uvaja se krizno vodenje podjetij, pravi in dodaja, da bo potrebna tudi nova razprava o korporacijskem vodenju, pri čemer bo treba redefinirati odnose med vsemi deležniki.
Vlado Miheljak, profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede, je ob tem poudaril, da ne gre za določene napake, ki so pripeljale do krize, saj bi ta po njegovem mnenju nastopila prej ali slej. Povedal je, da nihče natančno ne ve niti tega, kako se je kriza začela, niti, kako se iz nje rešiti. Sam je izpostavil možnost vzpostavitve selektivnega protekcionizma. Slednjega se je dotaknil tudi Bobinac, ki meni, da bo zaradi protekcionističnih ukrepov nekaterih evropskih držav, ko se Unija na krizo ne odziva kot celota, Evropa posledice čutila dlje kot ZDA.
