BDP bo letos strmoglavil za štiri odstotke, investicije za 12, je napovedala vlada

»Situacijo je bilo mogoče pričakovati, ne pa tudi napovedati,« je premier pospremil najnovejšo napoved UMAR, ki je na seji sveta šokirala tudi gospodarstvenike. 

»Situacijo je bilo mogoče pričakovati, ne pa tudi napovedati,« je premier pospremil najnovejšo napoved UMAR, ki je na seji sveta šokirala tudi gospodarstvenike. Spomnimo, še decembra je Boštjan Vasle napovedoval Sloveniji 1,1-odstotno gospodarsko rast, februarja pa 0,6-odstotno, kar je bila tudi podlaga za rebalans letošnjega proračuna. Banka Slovenije je v marčni napovedi sicer napovedala za letos dvoodstotni padec BDP, je za Dnevnik povedal član sveta banke Ivan Ribnikar.

Gospodarstveniki šokirani

Profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani Marko Jaklič, ki je član gospodarskega strateškega sveta, pravi, da je bila zaradi najnovejših napovedi UMAR včeraj presenečena večina gospodarstvenikov, ki so se udeležili strateškega sveta. »V zadnjih mesecih se napovedi o gospodarski rasti spreminjajo, pri čemer je vsaka slabša od prejšnje,« pravi Jaklič. Dodaja, da kriza še ni pokazala svojih zob in zato še ni jasno, kaj nas čaka v tretjem in četrtem četrtletju letošnjega leta.
Podobno je nad napovedjo presenečen profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani Mojmir Mrak, pa ne zaradi nizke napovedi, temveč spremembe. »Ni mi jasno, kako se lahko v tolikšni meri razlikujejo od decembrskih,« pravi Mrak. Na podlagi spomladanske napovedi naj bi zasebna potrošnja v letošnjem letu znašala –0,6 odstotka, kar je za 3,4 odstotne točke manj od decembrske napovedi. »Čeprav se zasebna potrošnja ne spreminja tako hitro, mi ni jasno, na kakšni podlagi so na UMAR prišli do teh izračunov. Ocenjujem, da bi v Sloveniji potrebovali še kakšno institucijo, ki bi se ukvarjala z izračunavanjem makroekonomskih kazalnikov. Na tak način bi namreč med seboj lahko primerjali podatke,« pravi Mrak.
Vasle je pojasnil, da so slabše razmere v mednarodnem okolju, predvsem v območju evra, in negativna gospodarska rast v Sloveniji v zadnjem lanskem četrtletju poglavitni vzroki za spremembo napovedi. »Še posebno skrb zbujajoče je, da se bodo razmere poslabšale v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, predvsem v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji,« je dejal.

Tretji paket ukrepov

Prihodnji teden se bo po premierjevih napovedih sestala krizna skupina ministrov in začela pripravljati dve skupini ukrepov, praktične za reševanje aktualnih vprašanj in strukturne. Ukrepi bodo radikalni, je zatrdil Pahor, dotaknili pa se bodo tudi plač v javnem sektorju in pokojninskega sistema. Kakšni natančno naj bi bili ti ukrepi, ni razkril, je pa dejal, da bodo radikalni. V začetku aprila naj bi se sestali tudi socialni partnerji, takrat pa bo o ukrepih tudi več znanega. Pahor je sicer poudaril, da razlika v rasti plač v javnem in zasebnem sektorju, takšna, kot je zdaj, okoli šest odstotnih točk, ni javnofinančno vzdržna, prav tako pa ni več mogoče odlašati z reformo pokojninskega sistema.
Država naj plačuje odpravnine
Gospodarstveniki so vladi včeraj predlagali, naj vsaj za leto dni nase prevzame bremena podjetij pri plačevanju odpravnin in čakanja zaposlenih na domu, je pojasnil predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. »Spreminjanje delovne zakonodaje bi bilo zamudno, ukrep, ki ga predlagam, pa bi bil koristen za podjetja, ki do te krize niso imela posebnih težav, saj bi jih pomembno razbremenil,« je dejal.
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je dodal, da bodo premierju Pahorju na sestanku socialnih partnerjev predlagali ustanovitev sklada dela, ki bi ga sofinancirali država in delodajalci. Iz njega bi financirali tako imenovane začasne brezposelne. Kot je pojasnil, bi dobili višje nadomestilo za brezposelnost kot na zavodu za zaposlovanje, po drugi strani pa ne bi dobili odpravnine za začasno brezposelnost. Zaposlitev pri delodajalcu bi jim namreč mirovala.
Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj nad predlogom, da bi država prevzela odpravnine, ni navdušen. Sam meni, da bi bilo treba začasno odložiti plačilo prispevkov oziroma da bi zanje poskrbela država, kar pa doslej ni bilo sprejeto. Ključno pa je, da se zmanjšajo stroški podjetjem. A, kot poudarja Ivan Ribnikar, član sveta Banke Slovenije, predvsem je bolj pomembno, kaj bodo storile naše največje trgovinske partnerice kot pa naša vlada. Je pa dejstvo, da bo morala vlada povečati socialne izdatke.

Rebalans rebalansa

Po Pahorjevih pojasnilih se bodo lotili tudi rebalansa proračuna, vendar bo le »za rezervo«. V potrditev v državni zbor ga bodo poslali le, če bo to potrebno. Minister za finance Franc Križanič je dejal, da bo rebalans rebalansa vseboval zamik nekaterih investicij in izvrševanja nekaterih pravic, ki niso vezane na socialni položaj, vendar konkretne številke še niso znane. Bobinac meni, da bo država morala iti v zniževanje javne porabe in tudi na račun javnega dolga, ki v Sloveniji ni velik, spodbuditi potrošnjo in investicije. Spodbujanje domače potrošnje, čeprav je Slovenija odvisna od izvoza, pa kot nujen ukrep predlaga tudi predsednik sindikata Pergam Rebolj.

Izhod iz krize šele prihodnje leto

Po Jakličevih ocenah je iz dneva v dan bolj jasno, da je zdajšnja kriza strukturne narave. »Zadnji cikel gospodarske rasti, ki je trajal sedem let, je temeljil na povpraševanju po trajnih dobrinah, kot so stanovanja, avtomobili, infrastruktura in podobno. Zdaj bomo vsi čakali na nov cikel, pri čemer se postavlja vprašanje, kdaj se bo pojavil. Ko bo prišel, ocenjujem, da bo drugačen, kot je bil zadnji cikel,« pojasnjuje Jaklič. Dodaja, da se bomo znašli v resnih težavah, če vlada ne bo znala vzpostaviti novega cikla. Bobinac ocenjuje, da se bo položaj po kritičnem drugem in tretjem četrtletju do konca leta, najkasneje pa sredi prihodnjega leta, stabiliziral. »Evropa ima kar nekaj težav pri reševanju krize, največja je povezana s porajajočim protekcionizmom, ki je nevaren za izvoznike, zato mora EU interese braniti z enotnim trgom – navzven tudi z vztrajanjem pri standardih okolja in delovne sile,« je še dodal.

barbara.hren@dnevnik.si
sebastjan.morozov@dnevnik.si
luki.nuredini@dnevnik.si
primoz.cirman@dnevnik.si