Po trditvah več bančnih virov je bila to namreč enostranska poteza Unicredit banke, ki bi lahko sprožila tako imenovani domino efekt, torej nepodaljšanje pogodb o reodkupu in unovčevanje zavarovanj, ki jih ima za posojila Istrabenzu 19 bank, posledično pa bi koprski holding postal nesolventen. O ozadjih zadnjih dogodkov bodo v petek razpravljali tudi nadzorniki Istrabenza, Igor Bavčar pa še nikoli doslej ni bil tako blizu razrešitvi z mesta predsednika uprave Istrabenza.


Prekinitev reodkupnih pogodb med Unicreditom in Istrabenzom, s katerimi je banka postala lastnica omenjenih deležev, namreč ni samo sporna poteza Unicredit banke v odnosu do ostalih bank upnic, ampak je zanjo odgovoren tudi Igor Bavčar. Postavlja se namreč vprašanje njegove odškodninske odgovornosti, ker je pristal na prekinitev pogodb o začasni prodaji delnic. Vsaj za pogodbo, ki jo je imel sklenjeno za delnice Mercatorja, bi lahko sodeč po uradni objavi Istrabenza konec aprila lani sklepali, da se izteče šele konec aprila letos. Zato bodo lastniki Istrabenza brez dvoma zahtevali od nadzornega sveta takojšnjo Bavčarjevo razrešitev, v nasprotnem primeru pa tudi njim grozijo odškodninske tožbe. Ob tem še omenimo, da je Istrabenz javnost včeraj obvestil zgolj o prodaji delnic Mercatorja, zamolčal pa je prodajo delnic Petrola in Save, verjetno zato, ker ne gre za kvalificirane deleže. 

Banke so si sicer rok za morebitni dogovor o reševanju za več kot 900 milijonov evrov zadolženega Istrabenza postavile do konca marca. Vendar je Unicredit očitno pohitel in prvi poskrbel zgolj za svoje interese, čeprav je njegov predsednik uprave France Arhar še minulo sredo na novinarski konferenci dejal, da je skupna strategija bank, da podjetje premosti težave, in da banke ne »bi smele zasledovati svojih interesov in gledati, kako barko čim prej zapustiti«. Odločitev Unicredita je toliko bolj sporna, ker je bil France Arhar celo vodja neformalnega konzorcija bank upnic Istrabenza.
Po neuradnih informacijah se je dolg Istrabenza do Unicredita zdaj zmanjšal s 144 na zgolj 37 milijonov evrov (22 milijonov evrov posojila Drogi Kolinski in 15 milijonov evrov holdingu), tako da je zdaj največja banka upnica postala NLB s 120 milijoni evrov posojil.


Istrabenz je po razvezi pogodbe z Unicreditom samo za Mercator dobil še nekaj manj kot 8,5 milijona evrov. Koliko je Unicredit lani Istrabenzu odštel za delnico Mercatorja, uradno ni znano, po nekaterih informacijah pa zgolj okoli 120 evrov, medtem ko je bila delnica Mercatorja na borzi 30. aprila lani vredna 253 evrov. Zato je vprašanje, ali se Igor Bavčar ne bo moral zagovarjati tudi zaradi oškodovanja družbe zaradi podpisa za družbo in njene lastnike tako škodljivih pogodb.
Zadolženost Istrabenza se je z razvezo pogodbe z Unicreditom sicer zmanjšala, toda zmanjšalo se je tudi njegovo premoženje. Zdaj obstaja nevarnost, da se bodo pogovori o podaljšanju pogodb o začasnem odkupu delnic popolnoma ustavili in bo tudi peterica preostalih bank, s katerimi ima Istrabenz sklenjene pogodbe o reodkupu delnic, zahtevala izvršitev pogodb. To bi pomenilo, da bosta v rokah bank pristala še dva odstotka Mercatorja, za katera je imel Istrabenz sklenjeno pogodbo s Hypo Alpe-Adria-Bank. Za zdaj še ni znano, kakšne načrte ima Unicredit z Mercatorjem.

Pričakovati je, da se bo poskušal pridružiti skupini Pivovarna Laško in Infond Holdingu pri prodaji 25 odstotkov Mercatorja. Ob tem omenimo še neuradne informacije, da predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot poleg možnosti, da bi četrtino Mercatorja (začasno) prodal prijateljski družbi, preučuje tudi možnost, da bi Infond Holding najel posojilo pri Unicreditu. S tem bi rešil posojilo državne Nove Ljubljanske banke in nevarnosti, da bi NLB zaradi pritiska oblasti konvertirala terjatve v lastniški delež Infond Holdinga. Čez noč bi tako pod nadzorom italijanske Unicredit banke pristala vsaj tretjina Mercatorja.


Istrabenz je reodkupne pogodbe sklenil še za dobrih 13 odstotkov Petrola, in sicer z NLB (6,06 odstotka), Gorenjsko banko (4,04), Hypo (2,09) in Unicreditom (1,28), ter 6 odstotkov Droge Kolinske (Probanka je dobila 3,75 odstotka, Factor banka pa 2,3 odstotka Droge Kolinske). V zadnjih dneh so se banke, s katerimi ima Istrabenz sklenjene repo posle, intenzivno dogovarjale o podaljšanju pogodb. Morebitni dogovor je bil namreč osnova za podaljšanje ostalih posojil, saj je šlo pri reodkupnih pogodbah za prvovrstno premoženje Istrabenza, vendar so možnosti za dogovor zdaj minimalne.

Po trditvah naših virov je predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar celo poskušal sestaviti konzorcij, ki obvladuje četrtino Petrola, saj bi ob morebitni prodaji kontrolnega paketa delnic lahko dosegli višjo ceno. V konzorciju bi bili poleg Istrabenzovega 3,8-odstotnega deleža Petrola in 13,5 odstotka, ki jih je začasno prodal bankam, še 3,8-odstotni delež Julius Fonda in 3-odstotni delež NFD Holdinga.