Minister Lahovnik je opozoril, da "bomo morali povečati tudi nadzor v obeh državnih bankah". Kot vzrok za to navaja "reprogramiranje kreditov", ki so služili "lastniški konsolidaciji". Ocenjuje, da so šle te stvari predaleč in so verjetno v nasprotju z vladno uredbo.

Obenem je napovedal, da bo država odkupila terjatve bank le od tistih podjetij, ki so ključni izvozni paradni konji in če bo to potrebno. Kot taka je izpostavil Gorenje in podobna, "ki so vsa leta bili zelo zdrava podjetja in so v krizi resnično zaradi te velike krize".

Lahovnik je sicer prepričan, da je delež t.i. tajkunskih kreditov v strukturi bančne aktive še vedno tako majhen in da sta obe državni banki - NLB in NKBM - še vedno zelo stabilni. "Seveda obstaja možnost, da bo treba katero dokapitalizirati," se je strinjal Lahovnik in obljubil, da bo to država, če bo potrebno, tudi storila. A ob tem je poudaril, da bo država to storila ob pogoju, da se krediti ne reprogramirajo za tiste posle, ki so bili izrazito špekulativni in niso služili razvoju podjetij.

Minister za gospodarstvo je tudi napovedal, da je glede na trenutni gospodarski položaj precej verjetno, da bo letos precej več stečajev kot lani. To je pripisal zaostajanju s plačili velikih družb, kar vpliva na poslovanje malih in srednjih podjetij in dejal, da poskušajo z ukrepi vplivati na plačilno sposobnost podjetij.

Opozoril je, da če bi sprejeli zakon, s katerim bi še zaostrili plačilno disciplino, bi se verjetno število stečajev bistveno povečalo. "Bojim se, da bi bil to kontra učinek," meni Lahovnik. Omenil je možnost uvedbe še nekaterih ukrepov, predvsem za mala podjetja, pri čemer bi ta plačevala davek na dodano vrednost po plačani in ne fakturirani realizaciji, kar bi jih močno finančno razbremenilo. "Ampak tudi na ministrstvu za finance mi pravijo, da je situacija v proračunu takšna, da manevrskega prostora, da bi ta ukrep izvedli, ni," je pojasnil.

Kreditni krč naj še ne bi začel popuščati

Kot ocenjuje, v tem trenutku še ne moremo govoriti, da bi kreditni krč popuščal. Predvsem je zelo zaskrbljujoče, da tudi ko nihče od gospodarskih ministrov na svetu za konkurenčnost v Bruslju "še ni videl luči na koncu tunela".

Glede subvencioniranja izdelkov domačega gospodarstva je Lahovnik povedal, da razmišljajo bolj v smeri neposrednih kot pa posrednih subvencij. "Nismo pa v tem trenutku prepričani, ali je smiselno subvencionirati nakup novih avtomobilov."

O ukrepih za pomoč Gorenju pa je Lahovnik napovedal: "Predvsem računamo, da bo s to novo poroštveno shemo Gorenje prišlo do svežega kapitala. Če to ne bo pomagalo, bomo šli z novimi ukrepi. Ker to, kar pomeni Peugeot, Citroen ali Renault za Francijo, to je Gorenje za Slovenijo." Dodal je še, da je Gorenje prevelik, da bi propadel.

Lahovnik ni povsem zadovoljen z uresničevanju vladnega priporočila o zniževanju plač v nadzornih svetih družb. "Predvsem me čudijo vprašanja, da jim ni jasen sklep vlade," je dejal in ocenil, da gre za sprenevedanje. Minister za gospodarstvo se je strinjal z voditeljem, da je motiv za to sprenevedanje kupovanje časa za še dodatnih nekaj izplačanih plač, in obenem zatrdil, da bo vlada tukaj odločna in bodo šli do konca.

Napovedal je namreč, da bo predlagal razrešitev tistih nadzornikov, ki ne bodo uskladili vsebin skladno z vladnim sklepom. Če bo teh nejasnosti precej, pa razmišlja tudi o tem, da bi to področje uredil z zakonom. "Takšna uprava, ki tega ne bo storila, ne uživa več mojega zaupanja in jaz sem prepričan, da bo v takšnih primerih nadzorni svet moral premisliti, kako naprej." Opozoril je tudi, da pri tem ne misli samo na plače, ampak tudi na omejitev na izplačevanje največ dveh nagrad letno in omejitev odpravnin - da se izplača samo v primeru, če gredo iz podjetja.