Celotna veriga investitorjev, gradbenih izvajalcev in dobaviteljev ima v končane in nedokončane stanovanjske investicije vezanih okoli 650 milijonov evrov, nam je pojasnil direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Borut Gržinič. Ocenjujejo, da dela v gradbeništvu 15.000 ljudi, zaradi multiplikativnega učinka panoge je nanjo vezanih še 23.000 delovnih mest. Če bi država spodbujala stanovanjsko gradnjo in odkup stanovanj, bi to vplivalo tudi na lesno, pohištveno industrijo, prevozništvo in vrsto drugih, poudarjajo v zbornici. Spomnimo, da so gradbinci vladi želene ukrepe, med katerimi izstopa vzpostavitev državne neprofitne najemne stanovanjske oskrbe, predstavili že konec januarja. Na ministrstvu za okolje in prostor so nam pojasnili, da predlog glede odkupa neprodanih stanovanj prek stanovanjskega sklada še proučujejo.
S predlogi zbornice gradbeništva se strinja direktor družbe Lip Bled Alojz Burja, ki je prepričan, da bi tovrstne spodbude gradbeništvu pozitivno vplivale na vrsto panog. Za povpraševanje po neprofitnih stanovanjih se po njegovem mnenju ni bati. Tudi predsednik uprave družbe Javor Pivka Bruno Komac ocenjuje, da bi zagon gradbeništva za sabo potegnil še vrsto drugih predelovalnih dejavnosti.
Dr. Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete pojasnjuje, da stanovanjski trg ne upada le zaradi finančne krize, ampak je ta upad le pospešila. "Zaradi visoke gradbene aktivnosti v minulih letih in porasta gradbenih dovoljenj bi se trg prej ali slej zasitil in se tudi je," pravi. Stanovanj ni smiselno graditi "kar po čez", obstajata pa dva izziva, to je staranje prebivalstva in klimatske spremembe. "Namesto stanovanj lahko gradimo ustrezne namestitve za starostnike, spodbujamo energetsko učinkovitost stavb in gradimo kanalizacijska omrežja," pojasnjuje.
Gradnji socialnih stanovanj s strani države tudi ekonomist Maks Tajnikar ni naklonjen. Podpira vključevanje države v investicije, a preko državnih podjetij, s čimer ne bi bil obremenjen državni proračun. Med temi navaja gradnjo letališča, železnic, energetskih objektov. Meni, da bi bilo bolj smiselno, če bi država potrošnikom pomagala pri financiranju gradnje, pri financiranju hipotek, ne da bi sama gradila. Ekonomistu Sašu Polancu se zdi gradnja stanovanj s strani države kot eden izmed možnih ukrepov čisto primerna, v smislu ekonomske učinkovitosti pa ni najbolj optimalna. Polanec sicer pričakuje, da bo povpraševanje še naprej upadalo, sledile pa bodo tudi cene. Te naj bi se po njegovem mnenju znižale za 20 odstotkov.
katja.svensek@dnevnik.si
