Šrotovi pritiski na Mercator se stopnjujejo: Novi pritiski na Žigo Debeljaka in Roberta Šego

Objava gradiva za sejo nadzornega sveta Mercatorja, po katerem si želi uprava izposlovati boljše pogoje ob morebitni razrešitvi, je sprožila ugibanja, kaj je vzrok nervozi v Pivovarni Laško. Nobenega dvoma ni, da Laščani s ponudbami za prodajo deleža v Mercatorju, ki je ključna zlasti za zadolženi Infond Holding, ne morejo biti zadovoljni. Ni pa izključeno, da jih ne skrbi tudi, ali ne bosta uprava in nadzorni svet Mercatorja na današnji seji sklicala skupščine. Laščani si želijo čim kasnejšega sklica skupščine, na kateri bodo odločali o imenovanju novih nadzornikov, saj za zdaj zaradi postopkov regulatorjev trga nimajo glasovalnih pravic. 

Razlog verjetno ni samo nervoza Laščanov zaradi nizkih ponudb za prodajo polovice Mercatorja, ki jo dodatno zapleta nekooperativnost uprave za kakršne koli dogovore pod mizo. Predvidevamo lahko, da se Pivovarna Laško boji tudi, da bi Mercator pohitel s sklicem skupščine, na kateri bodo odločali o imenovanju nadzornikov, Laščanom pa si za zdaj ni uspelo zagotoviti vrnitve glasovalnih pravic. Ob tem prihajajo na dan tudi informacije o neuspešnih poskusih, da bi uprava Mercatorja z lastniškim vstopom v Pivovarno Laško pomagala reševati za dolženost Infond Holdinga in lastniško konsolidacijo Šrotovega sistema.

Razdori med vodstvom Pivovarne Laško in vodstvi družb iz njene skupine ter Mercatorjem, o katerih smo poročali pred dnevi, se poglabljajo. Po tistem, ko sta se predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot in njegova najtesnejša sodelavka Andrijana Starina Kosem očitno odločila, da se predsedniku uprave Pivovarne Union Dušanu Zorku vsaj za zdaj ni treba posloviti, sta zdaj tarči spet postala Žiga Debeljak in Robert Šega, predsednik uprave in predsednik nadzornega sveta Mercatorja.

V izbrane medije, med drugim v Delo, ki je v večinski lasti Pivovarne Laško, so namreč v torek pricurljali podatki iz zaupnega gradiva za današnjo sejo nadzornega sveta Mercatorja. Uprava je predlagala podpis aneksov k pogodbam o zaposlitvi, s katerimi bi se članom uprave med drugim v primeru prenehanja mandata zvišala odpravnina z 12 na 24 plač. Kot razlog je navedla načrtovano prodajo pomembnega deleža Mercatorja, odziv javnosti pa je potrdil, da je poskus očrnitve uprave Mercatorja, ki si želi višjih bonitet v času gospodarske krize, padla na plodna tla.

Očitno pa je napad usmerjen tudi proti predsedniku nadzornega sveta Robertu Šegi, ki je z upravo predhodno uskladil celotno gradivo za sejo nadzornega sveta. Ob tem velja spomniti, da Robert Šega že nekaj časa ni več zaupnik Boška Šrota, spori med njima naj bi izhajali še iz začetkov lastniške konsolidacije Infond Holdinga in Pivovarne Laško, ko je Šrot Šegi kljub dolgoletnemu sodelovanju odrekel pravico do lastniškega deleža. V zadnjem letu naj bi mu Šrot zameril zlasti podporo Žigi Debeljaku pri njegovi politiki neodvisnega vodenja Mercatorja in enakopravne obravnave vseh delničarjev. Šrot sicer želi že vsaj eno leto dopolniti upravo s svojimi ljudmi oziroma zamenjati Debeljaka, vendar lahko v nadzornem svetu računa na trdno podporo samo dveh (Dušana Mohorka in Mateje Vidnar) od desetih nadzornikov Mercatorja.

Odnosi med Šrotom in Debeljakom so se dodatno zaostrili lansko jesen, ko je na primer Debeljak v pogovoru za Objektiv ostro kritiziral tako imenovani dinastični kapitalizem oziroma tajkunizacijo Slovenije, ki jo pooseblja prav Boško Šrot. Prav tako je Debeljak kritiziral napovedani način prodaje 48-odstotnega deleža, ki ga imata v Mercatorju Pivovarna Laško in Infond Holding, in posvaril pred vstopom tujega trgovca v lastništvo.

Pred dnevi pa so do nas pricurljale informacije, ki bi lahko pojasnile jedro spora med Debeljakom in Šrotom. Iz dobro obveščenih vladnih virov smo namreč izvedeli, da naj bi vodstvo Pivovarne Laško ob koncu lanskega leta na upravo Mercatorja izvajalo pritiske, naj vstopi v lastništvo Pivovarne Laško z odkupom nekaj manj kot 25 odstotkov deleža od Infond Holdinga. Zanj naj bi Mercator odštel okoli 150 milijonov evrov, kar je bilo precej nad takratno tržno ceno. Če bi do transakcije prišlo, bi Boško Šrot kot posredno največji lastnik Pivovarne Laško in Infond Holdinga z denarnim tokom Mercatorja reševal visoko zadolženost Infond Holdinga in s tem svoje lastništvo zadolženega laškega imperija. Na koncu so mu iz zagate pomagale državne banke, ki so Infondu kreditne linije podaljšale za nekaj mesecev. S podobnimi transakcijami so družbe iz Skupine Pivovarne Laško v zadnjem letu že večkrat pomagale Infond Holdingu. Omenimo samo, da je Pivovarna Union po visoki ceni odkupila delež Infond Holdinga v Elektru Maribor, Fructal že nekaj časa odkupuje delnice Infond Holdinga, katerega največji lastnik je posredno Boško Šrot, na borzi, Pivovarna Laško je od Infond Holdinga pred tedni odkupila delež družbe Thermana (Zdravilišče Laško)... Spomnimo še, da je pred mesecem dni Tomaž Blagotinšek odstopil kot direktor Radenske, po trditvah naših virov zato, ker naj se ne bi strinjal z nadaljnjim izčrpavanjem družbe, uradno pa zaradi različnih pogledov na prihodnost družbe.

Žiga Debeljak včeraj ni želel komentirati objave predloga aneksov k pogodbam o zaposlitvi članov uprave, tako nam ni uspelo preveriti niti, ali namerava uprava to točko danes res umakniti z dnevnega reda.

vesna.vukovic@dnevnik.si

suzana.rankov@dnevnik.si

Bo uprava Mercatorja umaknila predlog za zvišanje odpravnin?

Glede na oster odziv javnosti lahko predvidevamo, da bo uprava Mercatorja na današnji seji nadzornega sveta predlagala umik predloga za spremembo pogodbe o zaposlitvi in s tem zvišanje odpravnin z 12 na 24 plač. Proti upravi Mercatorja je sicer včeraj ostro nastopil Sindikat delavcev Mercatorja, ki deluje znotraj KS 90, ki se ob objavi predloga za višje odpravnine sprašuje, ali uprava namerava odstopiti ali pa "izsiliti" svoj obstoj. Menijo, da je predlog nemoralen in nehigieničen, zlasti ker naj bi uprava zaradi gospodarske krize posegla v znižanje variabilnega dela plač zaposlenih, hkrati pa zvišala plan prodaje. Zato od nadzornega sveta, še posebno od predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu pričakujejo, da danes ne podprejo sprememb pogodb.

Označeni dokumenti vodijo do enega od nadzornikov

Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da Mercator od takrat, ko so v javnost prišli podatki izredne revizije o poslovanju prejšnje uprave Mercatorja pod vodstvom Zorana Jankovića, skrbno označuje izvode gradiv posameznih članov nadzornega sveta. Ker so bile tokrat objavljene kar fotokopije gradiv, lahko sklepamo, da je uprava Mercatorja že ugotovila, dokumenti katerega člana nadzornega sveta so se znašli v nepravih rokah, od katerih so prišli do medijev. Ali bo uprava zahtevala odgovornost tega člana nadzornega sveta ali celo njegov morebiten odstop zaradi izdajanja poslovnih skrivnosti, bo jasno po današnji seji nadzornega sveta.

Agencija preverja včerajšnjo skokovito rast tečaja Mercatorja

Ker so nekateri mediji včeraj objavili tudi vabilo za sejo nadzornega sveta in predlog aneksov k pogodbam o zaposlitvi, ki so bile del gradiva za sejo nadzornega sveta Mercatorja, je mogoče, da so do nepooblaščenih oseb prišli tudi zaupni dokumenti, ki vsebujejo cenovno občutljive informacije. Nadzorniki so namreč pred sejo prejeli tudi letno poročilo za leto 2008 in predlog za delitev bilančnega dobička na skupščini. Zaradi možnosti zlorabe informacij, ki bi morale biti varovane kot poslovna skrivnost, je našo pozornost vzbudila včerajšnja izjemna rast tečaja delnice Mercatorja na Ljubljanski borzi. S skoraj desetodstotno rastjo se je namreč včeraj tečaj približal tistemu ob objavi namere, da bi Laško in Infond Holding prodala polovico Mercatorja.

Zato smo Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) vprašali, ali nameravajo preveriti sum morebitne zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Mercatorja. Toda iz ATVP so nam sporočili, da so že v okviru rednega spremljanja trgovanja na Ljubljanski borzi zaznali povišan tečaj delnic Mercatorja. Včerajšnja vrednost omenjenih delnic "namreč bistveno odstopa od vrednosti, po katerih se je s temi delnicami trgovalo na organiziranem trgu v minulih dneh, znatno odstopa tudi od dnevnega povprečja tečajev vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi." Zaradi navedenega je agencija v skladu s svojimi pristojnostmi že sprožila ustrezne postopke, so še pojasnili.