Od domače oblasti medtem pričakujejo, da bo ta jasno pokazala, da avtomobilsko industrijo podpira. "Sprejeti je treba odločitev, ali država v avtomobilski industriji vidi perspektivno dejavnost ali ne," je menil predsednik uprave zreškega Uniorja Gorazd Korošec. "Subvencije niso rešitev za izhod iz krize, ga pa olajšajo," je dodal predsednik uprave Revoza Aleš Bratož.
A tudi če bodo subvencije, ki jih delijo evropske vlade, prišle v slovensko avtomobilsko industrijo, bodo do naših dobaviteljev prišle z odlogom. In da bi ti v času skrčenja naročil, zmanjšanja proizvodnje in odloga plačilnih rokov ohranjali lastno likvidnost, bodo slednji ukrep - podaljševanje plačilnih rokov, ki že zdaj znašajo od 90 do 120 dni - uporabljali tudi sami. Tega je kot enega mogočih ukrepov včeraj napovedal tudi Rok Vodnik, direktor komerciale v skupini Kolektor.
"Likvidnost je ključna težava, pomanjkanje sredstev čutijo vsa podjetja," poudarja generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. V mesecu ali dveh se bo položaj razjasnil, pravijo poznavalci. Novembra in decembra se je proizvodnja podjetij namreč precej zmanjšala in januarja ter februarja delujejo z zmanjšanimi zmogljivostmi. Ob upoštevanju plačilnih rokov od 90 do 120 dni bodo likvidnostne težave nastopile marca, aprila. Takrat naj bi nekatera podjetja, tudi iz avtomobilske industrije, če se jim ne bo uspelo dogovoriti vsaj za kratkoročna posojila, pričakovala večje težave tudi z izplačevanjem plač.
Naročila družbe Unior, ki ima na avtomobilsko industrijo vezane 70 odstotkov proizvodnje, so se novembra lani v primerjavi z enakim mesecem leto poprej zmanjšala za 28 odstotkov, decembra pa za 45 odstotkov. V prvem letošnjem četrtletju pričakujejo 34-odstotno zmanjšanje. Kolektor je imel v lanskih zadnjih mesecih 35-odstotni padec naročil, v prvem letošnjem četrtletju pa jih pričakujejo od 35 do 40 odstotkov manj. V vsem letu naj bi se zmanjšala za 25 do 30 odstotkov. Renault je imel na slovenskem trgu v lanskih zadnjih dveh mesecih 50-odstotni padec prodaje večine znamk, letos predvidevajo od 15- do 20-odstotni padec.
Vsa podjetja rešujejo svoje težave na podoben način - zaposlenim za določen čas ne podaljšujejo pogodb, redno zaposleni delajo s skrajšanim delovnim časom za posledično nižje plačilo, krčijo stroške in tudi naložbe, namenjene razvoju. Prav naložbe namreč pomenijo po mnenju številnih največje tveganje. Toda če dobavitelji ne bodo sledili razvoju avtomobilske industrije, bodo kmalu izpadli iz verige; tega se zavedajo tudi v slovenski avtomobilski industriji. "Če ne bomo nadaljevali z že zastavljenimi projekti, se bo kriza samo še nadaljevala ali pa se končala zelo žalostno," poudarja Vodnik. Da bo kriza še globlja, če podjetja ne bodo vlagala v razvoj, je prepričan tudi Bratož.
In če je slovensko gospodarstvo v zadnjih letih financiralo razvoj predvsem s posojili, dolgoročnih sredstev za naložbe zdaj na trgu ni ali pa so zelo draga. "Cene posojil so odsev cene finančnih virov, ki jih pridobivajo banke," odgovarja predsednik uprave Banke Celje Dušan Drofenik in poudarja, da marže pri slovenskih bankah ne naraščajo ter da te ne poslujejo z dobičkom. Sam se s trditvijo, da bančni trg ni likviden, ne strinja, priznava pa, da so sredstva kratkoročna. "Prilagajamo se razmeram na trgu, tako kot vi."
katja.svensek@dnevnik.si
