Razlog, da njihov poskus ni uspel, gre iskati zgolj v tem, da si niso želeli privoščiti prevelike javne pozornosti, do katere bi prišlo, če zamenjava ne bi stekla gladko.

Po trditvah več naših virov so še tik pred sejo nadzornega sveta, v petek dopoldne, predsednika in člana Petrolove uprave Marka Kryžanowskega in Igorja Irgoliča poskušali prepričati v prostovoljni odstop. Pri tem so jima ponujali tudi službo znotraj Skupine Petrol, in sicer prvemu vodenje podjetja v Avstriji, drugemu pa vodenje podjetja v Švici, ki bi ga šele ustanovili. Prvega naj bi k umiku prepričeval tudi sam Tufek, medtem ko naj bi pri Irgoliču poskušal predsednik nadzornega sveta Viktor Baraga. Toda ne Kryžanowski ne Irgolič v prostovoljni umik nista privolila, kar pomeni, da bi jima v primeru predčasne zamenjave morali izplačati več sto tisoč evrov visoko odpravnino.

V kolikšni meri je bila "akcija" usklajena s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, lahko samo ugibamo, več virov pa trdi, da je z zamenjavo v vrhu Petrola soglašal pod pogojem, da bo izpeljana mirno. Pahor naj si namreč ne bi želel privoščiti očitkov o politični menjavi, pri kateri bi moral Petrol izplačati visoke odpravnine, medtem ko premier zaradi gospodarske krize na vsakem koraku napoveduje zategovanje pasu. Po naših informacijah sta poskus hitre zamenjave v vrhu naše naftne družbe v Pahorjevem kabinetu usklajevala vodja kabineta Simona Dimic in Uroš Jauševec, glavni tajnik SD.

Povezavam, ki jih ima Jauševec, je mogoče pripisati tudi to, da se je sploh rodila ideja, da bi prek nadzornega sveta, ki ga je postavila vlada Janeza Janše, opravili zamenjave v upravi, ki je bila imenovana v času prejšnje vlade. Poznavalci razmer namreč zatrjujejo, da ima Jauševec dobre povezave z ljudmi iz kroga v času Janševe vlade vplivnega Boruta Petka. Zato tudi ne preseneča, da bi po zgoraj omenjenem scenariju poleg finančnice Alenke Vrhovnik Težak v upravi ostal tudi Boštjan Napast. Zakaj se je pri poskusu kadrovskega udara odločil sodelovati Viktor Baraga, eden največjih Janševih zaupnikov, lahko samo ugibamo.

Kot zanimivost omenimo, da se je pred nadzorniškim svetom zapletalo tudi zaradi Bojana Šrota, člana nadzornega sveta, sicer pa predsednika SLS. Ta je po naših informacijah obljubil podporo zamenjavi dela uprave, vendar naj bi kot pogoj zahteval imenovanje svojega kandidata v upravo. To naj bi bil Rajko Siročič, nekdanji predsednik uprave Darsa, ki je zdaj zaposlen v NLB Leasing. Z imenovanjem Siročiča so računali, da bi preprečili naknadno nezadovoljstvo v stranki Zares, ker da ima dobre povezave s posamezniki iz vrha te stranke. Toda, ker so se tako pojavili trije kandidati za zgolj dve prosti mesti, je vprašanje, kako bi se sploh izšlo glasovanje na nadzornem svetu, tudi če bi se Kryžanowski in Irgolič odpovedala odpravnini.

Zdaj imajo scenaristi do 7. januarja čas za novi poskus kadrovskih menjav v Petrolu, vendar je malo verjetno, da bi bili uspešni. V četrtek so namreč posamezni ministri, zlasti Mitja Gaspari in Gregor Golobič ter Matej Lahovnik, že začeli opozarjati na netrasparenten način kadrovanja, ki poteka mimo vseh procedur in pri katerem sodelujejo neformalne interesne skupine ljudi. Med njimi se vse bolj izpostavlja Branka Drobnaka, ki mu je v četrtek že uspelo svojega svetovalca imenovati za začasnega člana uprave Kapitalske družbe, pred dobrim tednom dni pa naj bi osebno prepričeval Kryžanowskega k odstopu, čeprav Poteza skupina ni med pomembnejšimi delničarji Petrola.