Z revizijo je računsko sodišče želelo preveriti, kakšne informacije so dostopne v zaključnem računu slovenskega državnega proračuna, saj je to trenutno edini dokument, posredovan državnemu zboru in javnosti, ki podaja vsaj delno informacijo o tem, kakšen je finančni tok med evropskim in državnim proračunom, je v današnji izjavi za javnost pojasnilo sodišče.

Računsko sodišče meni, da prikaz področja sredstev evropskega proračuna v zaključnem računu državnega proračuna ni dovolj pregleden, saj sam zaključni račun ne daje dovolj kratkih, jasnih in celovitih informacij, ki bi nudile popoln pregled nad črpanjem evropskih sredstev. Iz državnega proračuna za leto 2007 so razvidna prejeta sredstva in plačila sredstev v evropski proračun, poraba namenskih sredstev pa je razpršena znotraj izvrševanja proračuna posameznih neposrednih proračunskih uporabnikov.

Kljub temu je iz podatkov zaključnega računa državnega proračuna po navedbah sodišča mogoče ugotoviti, da je bilo v državnem proračunu realiziranih le malo manj kot 60 odstotkov načrtovanih prihodkov, saj ni bilo realiziranih za 235 milijonov evrov načrtovanih prihodkov. Tako so plačila sredstev v evropski proračun za 8,7 milijona evrov presegala prejeta sredstva iz evropskega proračuna.

Na podlagi podatkov, ki jih je prejelo od Evropske komisije, je računsko sodišče poleg neto položaja državnega proračuna izračunalo še dva neto položaja Slovenije. Neto položaj Slovenije brez prejemnikov izven državnega proračuna je pozitiven, saj so prejeta sredstva iz evropskega proračuna na namenske podračune in neposredno v državni proračun za 6,5 milijona evrov presegala plačila sredstev v evropski proračun. Na ravni Slovenije kot celote, to je vključno s prejemniki izven državnega proračuna, pa je bil izkazan presežek v znesku 31,3 milijona evrov.

V letu 2007 je bilo načrtovano, da bo državni proračun evidentiral za 582 milijonov evrov prejetih sredstev iz EU, dejansko pa je bilo realiziranih le 347 milijonov evrov. Najslabša realizacija, le 25-odstotna, je izkazana pri prejetih sredstvih iz strukturnih skladov. Po ugotovitvah računskega sodišča tako majhna realizacija na področju strukturnih skladov ni bila le posledica dinamike črpanja, ampak tudi neustreznega načrtovanja, ki je temeljilo na nerealnih predpostavkah. Za kar 38 odstotkov ali približno 90 milijonov evrov načrtovanih prihodkov ni bilo pogojev, da bi lahko bili ustvarjeni.

Ker v Sloveniji ni institucije, ki bi celovito zajemala podatke o prilivih iz evropskega proračuna, je računsko sodišče ministrstvu za finance naložilo, da sproži postopke za pripravo standardnega formata poročanja, ki bo celovito obravnavalo finančne tokove evropskih sredstev in stanje na področju črpanja. "Zaradi nujnosti, da vlada in državni zbor razpolagata s celovito sliko, smo ministrstvu za finance naložili, naj navede, kako bo državnemu zboru in javnosti letno poročalo o tej problematiki," je zaključilo računsko sodišče.