Še pred slabimi štirimi meseci je bila slika obratna - ena od ameriških svetovalnih družb je namreč takrat napovedala, da se bo cena plina v celinski Evropi do pomladi 2009 povečala za 109 odstotkov, plin v prenosnem omrežju pa so, za 15 odstotkov, podražili tudi v Geoplinu.
Za koliko se bo pocenil plin za gospodinjstva kot končne uporabnike, Stana včeraj "še ni mogel" napovedati. V Energetiki Ljubljana, ki obvladuje največji delež trga odjemalcev z manjšo porabo, so nas po informacije o gibanju cen napotili na Geoplin.
Zakaj se plin po novem torej ceni? Čeprav nam včeraj v Gazpromovi službi za stike z javnostmi ni uspelo najti sogovornika, je več poznavalcev energetskega trga ocenilo, da Miller z omenjeno izjavo zagotovo ni imel v mislih morebitnega spreminjanja pogodbe s partnerji na evropskih veleprodajnih trgih, torej tudi Geoplinom. Razlog za pocenitev plina se tako skriva v cenovnem modelu. Ta v primeru Slovenije temelji na cenah plinskega olja in mazuta, ki so močno odvisne od cen nafte, za trimesečje pa se oblikuje na podlagi cene omenjenih derivatov za preteklih šest mesecev.
Povedano preprosteje, veleprodajna cena plina bo januarja prihodnje leto avtomatično manjša od cene v oktobru, saj bo vanjo zajet tudi mesec november, ko so cene nafte padle pod 55 dolarjev. Še nadaljnji padec cen plina se lahko ob nespremenjeni ceni nafte pričakuje spomladi prihodnje leto. Iz cenovne "enačbe" bo namreč izpadel julij 2008, ko je bilo treba za sod tekočega zlata odšteti rekordnih 147 dolarjev. Gazprom sicer v letošnjem tretjem četrtletju plin v Evropo izvaža po ceni več kot 500 dolarjev na 1000 kubičnih metrov, kar je največ doslej.
Slovenija ne sodi v krog držav EU z najcenejšim plinom za industrijo in gospodinjstva, pri čemer velja opozoriti, da mora Geoplin od prevzema količine na slovaško-ukrajinski meji plačati še stroške prenosa prek dveh držav (Slovaške in Avstrije) do Slovenije. Po podatkih agencije za energijo so tako primerljiva gospodinjstva v nekaterih razvitejših državah (Francija, Luksemburg, Belgija) za plin odštela manj od slovenskih. Kljub temu so končne cene zemeljskega plina z vsemi davki in dajatvami v Sloveniji lani znašale 96 odstotkov povprečne cene v državah EU, pri velikih industrijskih odjemalcih pa je odstotek še nekoliko manjši.
