Guverner Marko Kranjec je bankam "priskrbel" 270 milijonov

Marko Kranjec. 

270 milijonov evrov kapitala

Preprosteje povedano: Banka Slovenije je odpravila tako imenovani varnostni filter (izraz sicer ni pravilen, vendar največkrat uporabljen v slovenski bančni javnosti), katerega uporaba je bankam odžirala kapital. Zaradi uporabe filtra so morale banke zagotavljati za skoraj odstotno točko višjo kapitalsko ustreznost oziroma priskrbeti za 270 milijonov evrov več kapitala. "Odbitne postavke od kapitala smo znižali na nič, kar praktično pomeni trenutno odpravo filtra," je včeraj povedal Božo Jašovič, član sveta Banke Slovenije.

Nezadovoljstvo bank zaradi (pre)konservativnosti

Pred natančno sedmimi meseci smo v Dnevniku poročali o nezadovoljstvu med bankami, saj so menile, da jih centralna banka z uporabo filtra spravlja v nekonkurenčni položaj. "Trenutni pritiski za odpravo filtra so predvsem posledica dejstva, da so nekatere banke letos 'pretiravale' s kreditiranjem in so trenutno na robu kapitalske ustreznosti," je takrat na vprašanje o smiselnosti odprave filtra povedal nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, pod čigar vodstvom je Banka Slovenije uvedla omenjeni filter.

"Filter je pomembno vplival na višino kapitalske ustreznosti bank v Sloveniji. To v mednarodno primerljivih in konkurenčnih razmerah poslovanja pomeni za banke konkurenčno slabost, saj so banke potrebovale višje zneske kapitala, kot bi jih sicer brez odbitne postavke, to pa posledično vodi do slabšega rezultata poslovanja bank ter nižje donosnosti v obdobju stabilnih razmer poslovanja," je včeraj argumente bank za odpravo filtra navedel član uprave banke Sparkasse Marko Bošnjak. Uvedba filtra je bila posledica novih računovodskih standardov, po katerih se rezervacije oblikujejo na podlagi že realiziranih tveganj in ne na podlagi pričakovanih, kot je veljalo do takrat. Guverner Marko Kranjec je odpravi filtra v začetku leta nasprotoval zaradi visoke kreditne rasti v lanskem letu.

Zaostrene razmere podlaga za odpravo

"Zdaj se pojavlja bojazen, da bi bila kreditna rast zelo počasna in ne previsoka," je spremembo razmer, ki je vodila do odločitve o odpravi filtra, pojasnil Jašovič. Z njim se do neke mere strinja tudi Gaspari: "Odprava filtra je v trenutnih razmerah, ko presiha posojilna dejavnost, morda bolj smiselna, vendar se je treba zavedati, da bo delovala zgolj kratkoročno. Sproščeni kapital namreč ne bo zadoščal in banke se bodo prej ali slej morale dodatno kapitalsko okrepiti."

Proticiklični element

Za varnostni filter, ki je bil posebnost Slovenije, se je ob izbruhu finančne krize pokazalo, da je to instrument, ki lahko deluje proticiklično. "Bančna regulacija se je vedno bolj zanašala na 'fair valuing' in na ocene bonitetnih agencij ter s tem namesto proticiklično začela delovati ciklično. To se bo moralo spremeniti," pravi Gaspari. Prav filter se je po njegovem mnenju pokazal za proticiklični element bančne regulacije, zato bo treba ob umiritvi razmer tudi na svetovni ravni razmišljati o vpeljavi podobnih instrumentov. "Treba je priznati, da v obdobju finančne krize takšen odbitek od kapitala lahko izboljša stabilnost oziroma varnost finančne institucije," temu pritrjuje tudi Bošnjak.

srecko.zimic@dnevnik.si