Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec svetuje in opozarja na napake prejšnje vlade

Banka Slovenije pričakuje do leta 2010 upočasnitev gospodarske aktivnosti, po besedah guvernerja Marka Kranjca bo prišlo tudi do nadaljnjega zniževanja inflacije. Vendar bo ta v primerjavi z območjem evra še vedno visoka, je danes na novinarski konferenci ocenil Kranjec ter kot najbolj skrb vzbujajoče izpostavil stroškovne pritiske.

Banka Slovenije v danes predstavljenem poročilu o cenovni stabilnosti napoveduje Sloveniji za leto 2008 gospodarsko rast v višini 4,5 odstotka. S tem je napoved zaradi precej visoke gospodarske rasti v začetku leta celo popravila navzgor, saj je spomladi Sloveniji za letos napovedovala rast v višini 4,2 odstotka.

Zatem pa se do leta 2009 pričakuje umirjanje tako domačega kot tujega povpraševanja, je povedal direktor analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Damjan Kozamernik ter dodal, da naj bi se v letu 2009 gospodarska rast upočasnila na 3,5 odstotka in v letu 2010 vnovič okrepila na 4,1 odstotka.

Večina umirjanja gospodarske aktivnosti je vezana na domače makroekonomsko okolje, pri čemer je Kozamernik izpostavil znižanje rasti investicij, katerih obseg naj bi se v prihodnjih dveh letih povečal za po pet odstotkov, in občutno znižanje domače potrošnje. Ta naj bi se v letih 2009 in 2010 ustalila na ravni okoli 3,5-odstotne rasti.

Povprečna letna inflacija, ki bo letos po ocenah centralne banke znašala 6,1 odstotka, se bo v letu 2009 znižala na 3,5 odstotka, v letu 2010 pa na 2,8 odstotka, je še povedal Kozamernik. Zniževanje inflacije naj bi v prihodnje omogočili pričakovana zmernejša gospodarska aktivnost tako doma kot v tujini, zmanjševanje rasti realnega razpoložljivega dohodka ter ostrejši pogoji financiranja.

Cena nafte se utegne v naslednjih dveh letih gibati na ravni okoli 120 dolarjev za 159-litrski sod. Trenutno je na nižjih ravneh, to pa blaži inflacijske pritiske v Sloveniji, je dejal Kozamernik.

V centralni banki so po Kranjčevih besedah zaskrbljeni nad stroškovnimi pritiski, ki se kažejo v zadnjem obdobju. Ti pritiski so posledica zunanjih stroškov - med njimi je Kranjec izpostavil cene surovin, energentov in hrane -, obstajajo pa tudi domači vzroki, ki izhajajo iz plačnih gibanj. "Če to povežete s cikličnim upadom proizvodnje, boste videli, da obstaja velika verjetnost za povečanje stroškov na enoto proizvoda, kar se bo odrazilo tudi na inflaciji," je opozoril.

Odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju je Kranjec označil za morda največjo napako sedanje vlade. Z njo niso ničesar odpravili, le povečali so proračunske izdatke za nekaj sto milijonov evrov, je povedal. Tu čaka novo vlado kar nekaj dela, da bo vzpostavila sistem, ki ne bo imel vgrajenega avtomatičnega inflacijskega mehanizma, je dodal.

Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance bo letos presegel šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar po ocenah Banke Slovenije dolgoročno lahko predstavlja problem. Slovenija ima sicer srečo, da je članica območja evra, je dodal Kranjec.

Slovenija naj bi tako letos na tekočem računu plačilne bilance zabeležila primanjkljaj v višini 6,3 odstotka BDP, predvsem zaradi zmanjšanja tujega povpraševanja in tudi poslabšanja pogojev menjave, je pojasnil Kozamernik. V prihodnjih dveh letih naj bi se izvoz povečeval nekoliko hitreje od uvoza, zato se pričakuje postopno izboljšanje plačilne bilance, in sicer na 6,2 odstotka BDP v letu 2009 ter 5,8 odstotka BDP v letu 2010.

Če se bo tuje povpraševanje po slovenskih proizvodih bistveno znižalo, bi bila lahko gospodarska rast v letih 2009 in 2010 še za 1,5 odstotne točke nižja od napovedane. To bi poslabšalo tudi položaj na tekočem računu ter znižalo rast zaposlenosti, je na tveganja ob napovedanih številkah opozoril Kozamernik. Kranjec pa je dodal, da je v trenutnem obdobju velike negotovosti mogoče v prihodnje pričakovati popravke napovedi.

Svetovna finančna kriza bo še trajala, je napovedal Kranjec, ob tem pa zatrdil, da so slovenske banke zdrave. Nimajo pretiranega deleža problematičnih terjatev in imajo zanesljivo osnovo virov. Če se bodo finančni ministri EU odločili za zvišanje jamstev za bančne vloge, se bo pridružila tudi Slovenija, je napovedal Kranjec. "Doslej pa nismo ničesar naredili, ker podatki kažejo, da ni bilo treba," je dejal in ocenil, da je slovenski finančni sistem morda v boljši kondiciji kot finančni sistemi drugih držav.