Enomesečni Euribor (medbančna obrestna mera, po kateri si banke izposojajo evre) se je povzpel na rekordnih 5,05 odstotka. Še 10. julija, dan po tem, ko je Evropska centralna banka (ECB) zvišala svojo ključno obrestno mero na 4,25 odstotka, je enomesečni Euribor znašal 4,47 odstotka. Še bolj skrb zbujajoči podatki prihajajo iz dolarskega medbančnega trga, saj je enodnevni Libor za dolar (medbančna obrestna mera, po kateri si banke dnevno izposojajo dolarje) dosegel rekordnih 6,88 odstotka. Samo v enem dnevu se je Libor za dolar zvišal za 430 bazičnih točk, kar je najvišji skok dolarske medbančne obrestne mere v zgodovini. »Banke se v teh negotovih časih oklepajo svoje likvidnosti,« pravi Igor Masten z Ekonomske fakultete.

***Vse o svetovni gospodarski krizi najdete tukaj***

Medbančne obrestne mere so ključne za določanje stroškov posojil, saj se večina slovenskih posojilojemalcev odloča za najem posojil z variabilno obrestno mero, katere osnova so prav medbančne obrestne mere; v primeru posojila v evrih je to Euribor, v primeru posojila v švicarskih frankih pa Libor (trimesečni Libor je včeraj znašal 2,96 odstotka, kar je približno 20 bazičnih točk več kot mesec prej). V primeru, da se medbančne obrestne mere ne bodo v kratkem spustile, lahko pričakujete opazno višji mesečni obrok posojila. Jutri bo ECB odločala o spremembi ključne obrestne mere, ki trenutno znaša 4,25 odstotka; v primeru, da bi se odločila za znižanje bi se medbančne obrestne mere najverjetneje znižale.

Aktivnosti centralnih bank v zadnjem času, ko dnevno finančnemu sistemu zagotavljajo likvidnost v obliki več deset milijardnih finančnih injekcij, so namenjene prav zniževanju medbančnih obrestnih mer. ECB je tako včeraj med redno tedensko operacijo refinanciranja na bančni trg sprostil 190 milijard evrov. »Denarni trgi so se popolnoma zlomili, na njih se sploh več ne trguje,« je stanje za Bloomberg slikovito opisal Christoph Rieger iz banke Dresdner in dodal: »Trg sploh ne obstaja več. Centralne banke so trenutno edine, ki posojajo denar.«

Slovenske banke s kratkoročno likvidnostjo sicer nimajo težav, bi pa nadaljevanje tovrstnih trendov stvari lahko obrnilo na glavo. Slovenske banke namreč veliko sredstev za posojilno aktivnost pridobijo prav na medbančnih trgih, v primeru nadaljevanja zaostrenih razmer pa bi se lahko srečale z likvidnostnimi težavami.

»Manjša, kot je banka, prej je potisnjena v kot,« Masten opozarja, zakaj bi se v primeru nadaljevanja likvidnostnih težav naše relativno majhne banke znašle v težavah.