Pred tem je namreč tudi ob dežju na tem odseku bila dovoljena najvišja hitrost 100 km/h. Po neuradno zbranih podatkih je razlog za krepko omejevanje hitrost v tem, da je vozna površina v predorih v komaj nekaj letih postala tako gladka, da višjih hitrosti ne dopušča.

Po naših informacijah je Dars želel prikriti težave, saj so predor pod Trojanami odprli šele avgusta 2005, vozišče pa je že potrebno posegov. To so včeraj tudi uradno potrdili na Darsu in čez nekaj časa bo zaradi del promet na tem odseku avtoceste moten. O stroških Dars ne želi govoriti, pravijo pa, da je SCT, ki je bil izvajalec gradnje, pripravljen nositi del stroškov.

Ob dežju smejo vozniki v avtocestnih predorih pod Trojanami po novem voziti največ 60 kilometrov na uro in ne več 100 kilometrov na uro. Zato, ker cestišče po komaj dveh letih ne dopušča več višjih hitrosti, so presodili v Darsu. Predor pod Trojanami na štajerski avtocesti so za promet odprli 15. avgusta 2005. Na tem odseku so še trije predori: Ločica, Jesovnik in Podmilj, skupna dolžina teh štiripasovnih predorov je 11.767 metrov. Vsi predori imajo betonsko vozišče in od odprtja do pred nekaj tedni je tudi ob dežju v teh predorih veljala splošna omejitev 100 kilometrov na uro. Zdaj je drugače, saj je Dars ob dežju hitrost v predorih omejil na 60 kilometrov na uro. Neuradne informacije, ki smo jih pridobili, pravijo, da je izvajalec betoniranja vozišča SCT pod Trojanami uporabljal slabše materiale in da so v Darsu to želeli prikriti pred javnostjo.

V Darsu so priznali, da imajo res težave z voznimi površinami v trojanskih predorih in da jih bodo morali začeti sanirati. "V skladu s tehničnimi specifikacijami za betonska vozišča, sprejetimi leta 2004, torne sposobnosti v teh predorih v času mokrih površin omogočajo varno vožnjo pri hitrostih, ki so manjše ali enake 70 kilometrom na uro (svetlobna signalizacija omogoča samo prikazovanje omejitve hitrosti 60 kilometrov na uro, op. p.). V suhih vremenskih razmerah te torne lastnosti omogočajo varno odvijanje prometa pri največji dovoljeni hitrosti, ki je 100 kilometrov na uro," so nam odgovorili iz Darsa. Pravijo, da bodo za izboljšanje lastnosti voznih površin v predorih v predvidoma desetih dneh vozišče naredili bolj hrapavo. V tem času bodo izvajali delne zapore prometa. Izvajalca omenjenega dela bodo poiskali v Avstriji, Nemčiji ali Švici.

Koliko bo sanacija vozišč v predorih stala, Dars ne želi povedati, saj naj bi to bila stvar pogajanj z izvajalcem del.

V Darsu pravijo tudi, da je težko dokazati, kdo je kriv za nastalo stanje - naročnik (Dars) ali izvajalec (SCT). Na SCT so nam včeraj povedali, da so prepričani, da so svoje delo v predorih kvalitetno opravili, da pa bodo v pogajanjih z Darsom storili vse, kar je potrebno za zagotovitev varnosti prometa.

Je pa pomembno dejstvo, da je hrapavljenje vozišča za zdaj potrebno samo v predorih pod Trojanami, na preostalih avtocestnih odsekih pa ne. "Izvedene so bile tudi delne meritve v preostalih predorih, kjer torne lastnosti vozišča za zdaj omogočajo normalno odvijanje prometa in dodatne omejitve hitrosti niso potrebne. Načrtujejo, da bodo v prihodnosti tudi v preostalih predorih z betonskimi vozišči izvedli enake ukrepe. Glede na izkušnje iz tujine, lahko tovrstne ukrepe štejemo med redno vzdrževanje predorov z betonskimi vozišči in ga bo ob obstoječem obsegu prometa (ki v zadnjih letih neizogibno strmo narašča) zagotovo treba še ponoviti," pravijo v Darsu.

Naši neuradni viri opozarjajo, da vozišče v trojanskih predorih kljub prometu ustrezne tornosti ne bi smelo izgubiti v tako kratkem času. Zato opozarjajo na vprašanje kakovosti izdelave vozišč v teh predorih. Po njihovem mnenju obstaja možnost, da se celo hrapavljenje vozišča lahko izkaže za neučinkovito in bo treba popolnoma zamenjati betonske plošče. Zato se jim ne zdi nič nenavadnega, da je Dars pripravljen sprejeti del stroškov za sanacijo cestišča, čeprav gost promet ni odgovornost izvajalca.

Dodajmo, da imajo po podatkih Darsa objekti pod Trojanami desetletno garancijsko dobo.