Upravljavci, ki upravljajo tako imenovane long delniške vzajemne sklade, imajo v takih krizah malo možnosti pri alokaciji sredstev, saj se morajo držati sprejetih naložbenih politik. Tako jim preostane le, da v primeru pričakovanj o nadaljevanju padanja tečajev povečajo denarna sredstva v portfelju ter se izpostavijo na sektorje z nižjo volatilnostjo, na katere bo kriza na hipotekarnem trgu manj vplivala (na primer farmacija in telekomunikacije). Ti upravljalci bi si v takih razmerah zagotovo želeli možnosti investiranja na nekorelirane trge, kot je balkanski, seveda ob predpostavki zadostne likvidnosti.
Po našem mnenju je za vlagatelje, ki imajo globalno razpršen portfelj, kratkoročno smiselno povečat izpostavljenost na Balkan. Glede na trenutno stanje na globalnih trgih kratkoročno ni pričakovati pozitivnega trenda, saj je panika med vlagatelji prevelika, kar bo vplivalo na dodatni prodajni pritisk, na drugi strani pa še kar nekaj časa ne bodo znane dejanske izgube finančnih inštitucij, ki so neposredno in posredno izpostavljene hipotekarni krizi. Dejansko višino izgub bodo finančne inštitucije razkrivale pri objavah rezultatov v prihodnjih kvartalih. Tako lahko na tujih trgih pričakujemo visoko volatilnost brez pravega trenda.
Optimizem izvira predvsem iz pričakovanj o relativno velikih prilivih novih sredstev na balkanske trge. Pred časom smo v našem komentarju že omenjali velik odliv sredstev iz avstrijskega sklada Hypo SEE Opportunities, kar je imelo zaradi prodajnega pritiska vpliv na tečaje likvidnejših delnic, saj je sklad svoja sredstva s 350 milijonov evrov zmanjšal na »le« 200 milijonov evrov. Takrat smo tudi omenjali možnost, da se ta sredstva vrnejo na trg, saj naj bi nekdanji upravljalec ustanavljal nov sklad. Potrditev novice je prišla z ustanovitvijo novega sklada za območje Balkana – Meinl Balkan Fund. Sodeč po objavljenih člankih v avstrijskih časopisih ima sklad zbranih že skoraj 150 milijonov evrov sredstev. Glede na to, da sklad še ni pričel z vlaganjem, lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo povečano povpraševanje po likvidnejših delnicah. Sklad naj bi največ investiral na hrvaški trg (35 odstotkov), srbski (30 odstotkov), bosanski (25 odstotkov) in na druge trge 10 odstotkov (Slovenija in Črna gora).
Med pomembnejšimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki bodo izdani na balkanske delnice, lahko izpostavimo predvsem izdane warrante s strani Bank Austrie Creditanstalt. Izdali bodo tri različne instrumente, vezane na različne košarice srbskih delnic, ki so vezane na delnice bank, infrastrukturnih podjetij in drugih srbskih tako imenovanih blue chipov.
Nadalje lahko v kratkem pričakujemo ponovno povečanje zanimanja slovenskih vlagateljev za balkanski trg. Slovenski vlagatelji namreč ocenjujejo, da so vrednotenja slovenskih podjetij primerjalno z balkanskimi nižja in se postopoma, v procesih konsolidacije lastništva v večini slovenskih družb, umikajo. Dodatna likvidna sredstva se bodo sprostila v primeru izvedenih prevzemov družb, pri čemer se največkrat omenjajo Mercator, Merkur, Istrabenz, Intereuropa in Telekom. Po naši oceni se bodo vlagatelji manj odločali za tuje delnice, in sicer tudi zaradi trenutne krize na tujih kapitalskih trgih, in tako dodatno povpraševali po delnicah in skladih, vezanih na Balkan.
Na kratko povedano: za vlagatelje bi bilo smiselno, da povečajo svojo izpostavljenost na balkanske blue chipe, podjetja, za katera se pričakuje privatizacija, in podjetja, ki izkazujejo pozitivni trend v poslovanju.
