Tako so včeraj popoldne v vladni službi za razvoj odgovorili na Dnevnikovo vprašanje, zakaj je minister Turk za predstavnika delodajalcev v enajstčlanskem svetu izbral kandidata OZS in ne Jožeta Smoleta ali Boruta Meha, ki sta ju predlagala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) oziroma združenje delodajalcev. Natančnejše utemeljitve "referenc in minulega dela", ki so odločile v prid Pšeničnega, nismo prejeli.

Vlada je omenjeni strokovni svet, ki obravnava smernice za delovanje Slovenije v zvezi z lizbonsko strategijo, imenovala v začetku aprila, do danes pa se je sestal dvakrat.

Prvi mož GZS Samo Hribar Milič sicer do včeraj ni vedel za imenovanje Pšeničnega. "Ta ministrova odločitev me je zelo začudila, ker obrt ne sestavlja niti petnajstih odstotkov blagovne menjave s tujino, prav konkurenčnost v razmerju do tujine pa je bistvo lizbonske strategije. Poleg tega gre pri OZS, ki je obdržala obvezno članstvo, za paradržavno institucijo," je dejal Hribar Milič.

Še ostreje se je odzval generalni sekretar združenja delodajalcev Franc Kokalj. "To imenovanje veliko pove o ministrovem odnosu do uresničevanja ciljev lizbonske strategije. Popolnoma logično bi bilo, da v tem svetu sedi predstavnik izvozno usmerjenega velikega gospodarstva," poudarja Kokalj.

V službi za razvoj so nam sicer včeraj razložili, da so od delodajalcev dobili le dva predloga za imenovanje predstavnika v strokovni svet, in sicer za Viljema Pšeničnega ter Jožeta Smoleta, ki je zastopal GZS v pogajanjih o socialnem sporazumu. Iz tega je mogoče sklepati, da se Turk o kandidaturi Boruta Meha, sicer odhajajočega prvega moža Mure in nekdanjega člana uprave Gorenja, sploh ni odločal.

"Kandidaturo smo poslali in to imamo tudi dokumentirano. Zakaj pa smo potem dobili obvestilo, da je bil izbran Pšeničny? Vse to veliko pove o odnosu ministra, ki ga neuspešno vabimo na okrogle mize, prav tako pa se ni udeleževal pogajanj o socialnem sporazumu," odgovarja Kokalj.

Iz neuradnih krogov je slišati, da Turkova odločitev dokazuje moč tako imenovanega obrtnega lobija, ki naj bi bil politično blizu vladajoči SDS. Slišati je tudi razlago, da je imenovanje povezano z nedavno presenetljivo odločitvijo OZS, da po odmevni zavrnitvi podpisa dogovora o spremembi zakona o delovnih razmerjih (ZDR) tega po dveh tednih vendarle podpiše.

"To drži le, če se čas vrti nazaj," očitke zavrača Viljem Pšeničny. "Svet je bil imenovan v začetku aprila, podpis zakona pa smo zavrnili šele konec junija," je poudaril generalni sekretar OZS.

"V svet nisem bil imenovan kot zastopnik delodajalcev, ampak kot človek, ki se spozna na podjetništvo. Šele po imenovanju pa sem uvidel, da struktura članstva predvideva le eno mesto za delodajalce," je še dodal Pšeničny.