Eden od nedvoumnih sklepov posveta je, da posredovanje dela ustvarja pozitivne učinke za delavce, za podjetja in tudi za državo, so sporočili iz združenja. »To pa je mogoče samo na trgu dela, ki učinkovito preprečuje nezakonito poslovanje in na takem, v katerem vsi udeleženci prevzemajo svoj del odgovornosti. Vsaj del delavcev namreč prek agencij povečuje zaposljivost, predvsem pa varnost zaposlenosti, saj so prek agencij zaposleni bistveno bolj dolgoročno, kot bi bili sicer,« so prepričani v agencijah za posredovanje del. Ob večji varnosti delavcev podjetja hkrati agencijsko dejavnost razumejo kot omogočanje njihove večje fleksibilnosti. Hkrati s tem zmanjšujejo obremenitve države, saj prevzemajo del servisa, ki bi ga sicer morala izvajati država, in hkrati povečujejo prispevke v državno blagajno, menijo v ZAZ.
Ta se je v času pogajanj o reformi trga dela zavzemal za jasnejšo definicijo, kaj zagotavljanje dela je; natančno določitev statusa in pogojev, ki zagotavljajo varnost pravic napotenih delavcev; ustrezno porazdeljeno odgovornost za zagotavljanje vseh pravic delavcev med agencijo in uporabnikom; odstranitev špekulantskih agencij za zaposlovanje oz. učinkovito sankcioniranje ter za povečano vlogo agencij za zaposlovanje na področju izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Intenzivna pogajanja so pripeljala do zakona, ki je v večjem delu upošteval pozitivno vlogo agencij. »Tako je zakon med drugim povečal pravice delavcev, ki so zaposleni prek agencij, in tudi ustrezno porazdelil obveznosti in odgovornosti med agencije za zaposlovanje in uporabnike. ZAZ ugotavlja, da podjetja, s katerimi sodelujejo, s transparentnim delovanjem nimajo težav,« pravijo v združenju agencij, kjer ocenjujejo, da bodo spremembe spodbudile zaposlovanje za nedoločen čas, vplivale pa bodo tudi na odnos med delodajalcem in zaposlenim. Povečevanje zaposlitev za nedoločen čas v agencijah za zaposlovanje bo namreč po vsej verjetnosti pomenilo tudi, da bodo zaposleni v času zaposlitve pri agenciji delo opravljali v različnih podjetjih, pričakujejo v ZAZ.
Kljub vsemu je pa je po njihovem v zakonodaji ostalo nekaj določil, ki ne pripomorejo k razvoju takega trga, ki bi omogočal večje zaposlovanje in varnost delavcev. Eden od teh elementov so kvote agencijskih delavcev v podjetju. Združenje je prepričano, da te kvote ne povečujejo zaščite delavcev, ampak ustvarjajo rigidnost, ki zavira razvoj trga dela. Ocenjuje, da so za razvoj trga dela in podjetniško iniciativo kakršnekoli kvote neproduktivne. ZAZ pričakuje, da bodo socialni partnerji ta in druga odprta vprašanja, predvsem tudi odpravljanje sivega trga posredovanja dela, obravnavali in reševali sproti, saj gre za pomembna vprašanja pravic delavcev, gospodarske pobude in zmanjševanja stroškov države.