Zaposlovanje v okviru socialnega podjetništva namerava v prihodnje spodbujati tudi Zavod RS za zaposlovanje, je v torkovem intervjuju za Dnevnik povedala Zlatka Srdoč Majer, v. d. generalne direktorice zavoda. »S tem bomo preprečevali rast brezposelnosti med ljudmi iz najbolj ranljivih družbenih skupin.« Primarni cilj te oblike podjetništva je namreč ustvarjanje novih delovnih mest za ranljive skupine ljudi, ki imajo manjše možnosti zaposlovanja, to so starejši delavci, iskalci prve zaposlitve, bivši uporabniki drog, bivši kaznjenci, Romi, osebe s posebnimi potrebami, gibalno ovirane osebe in drugi. Prav te dni so v Mariboru predstavili projekt romske restavracije Romani kafenava, ki bo poslovala na temeljih socialnega podjetništva in zaposlovala pripadnike romske manjšine.
Ta oblika podjetništva v prvi vrsti krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo. Poleg ustvarjanja delovnih mest je značilnost socialnih podjetij tudi opravljanje družbeno koristnih dejavnosti, kot so na primer socialni turizem, ekološka pridelava hrane, mladinsko delo, pravična trgovina in promocija zdravega načina življenja.
Veter v jadra dobrim idejam
Po Zakonu o socialnem podjetništvu je bilo v Sloveniji do sedaj uradno registriranih sedem socialnih podjetij, vendar pa jih je po pregledu področja njihove dejavnosti in odnosu do deležnikov precej več. Da gre za izjemen zaposlitveni potencial, so opozorili tudi na včerajšnji konferenci o socialnem podjetništvu Veter v jadra dobrim idejam, ki ga je organiziral Socialni inkubator v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo in Fundacijo Trump. Prihodke s konference so namenili za podporo obetavnim podjetniškim idejam, ki jih razvijajo mladi socialni podjetniki.
»Z organizacijo tega dogodka smo želeli širši javnosti pokazati, da nam ni vseeno za našo prihodnost, da smo aktivni in da razumemo socialno podjetništvo kot enega od izhodov iz krize,« pravi Tomaž Stritar, direktor Socialnega inkubatorja. In kakšni so pogoji za nastanek uspešnega socialnega podjetja? »V prvi vrsti je to podjetnikova zaznava, da je v njegovem okolju nekaj narobe in da ga to moti. Na primer da je tam, kjer živi, veliko brezposelnih izobraženih mladih, da se nenadzorovano onesnažuje okolje, da je veliko neobdelanih kmetijskih površin, da mladina nima ustreznih površin za igro in šport itn. Zato se odloči, da poišče rešitev. In to je njegova podjetniška ideja. Mi smo zagovorniki ustanovitve neprofitnega podjetja, vsekakor pa je pomembno, da je ideja taka, da bo z njo na trgu uspel,« poudarja Stritar.
Razvoj od ideje do nastopa na trgu poteka podobno kot pri klasičnem podjetju. Izdelata se tržna raziskava in poslovni načrt, storitev ali izdelek se v fazi prototipa preizkuša in skuša dobiti čim več odziva potencialnih uporabnikov, izdelek pa se nato izboljšuje in pošlje na trg.
»Pomembno je torej, da mlad človek ni le opazovalec razmer okoli sebe, s katerimi se ne strinja, pač pa jih začne aktivno izboljševati,« izpostavlja Stritar. Socialna podjetja so tudi trajnostno naravnana. »Podjetja, ki jih je gnalo samo hlastanje za denarjem, očitno zdržijo največ petdeset let, nato propadejo, vmes pa pridejo še vojne. V inkubatorju ne bomo odnehali, dokler večina gospodarstva ne začne poslovati po načelih socialnega podjetništva. Samo to nam bo zagotovilo čisto vest pred našimi vnuki,« je energičen Stritar.
Orjejo ledino v Sloveniji
Ker je socialno podjetništvo v Sloveniji novo, nova zakonodaja in dosedanji predpisi resda še niso ustrezni, saj so prakse socialnih podjetij drugačne od praks in potreb klasičnih podjetij. A socialni podjetnik Matevž Slokar je prepričan, da lahko s pristojnimi ustanovami najde skupni jezik, le volja za skupno iskanje rešitev mora biti.
Mojca Ž. Metelko, direktorica KNOF, zavoda za kreativni razvoj, ugotavlja, da veliko ustanov, s katerimi KNOF sodeluje, še ne ve, kaj so posebnosti socialnega podjetništva, pa tudi veljavna zakonodaja in predpisi so še neustrezni. »Res še ni vse tako, kot bi moralo biti, saj na področju socialnih podjetij tipa B orjemo ledino. Trenutna delovna zakonodaja nam ni naklonjena. Pričakovali bi delno oprostitev plačevanja prispevkov za zaposlene iz ranljivih skupin, kot je to pred časom veljalo za invalidske organizacije. Vsi naši projekti so naravnani tržno, se pa redno pojavljajo nove ideje, zato moramo biti zelo fleksibilni,« poudarja Metelkova.
Trenutno imajo pet zaposlenih, od tega tri preko javnih del, bilo pa bi smiselno, če bi lahko določene nove sodelavce, ki se še usposabljajo za delo, plačevali tudi preko kakšnih začasnih delovnih pogodb, ki zaenkrat zakonsko še ne obstajajo, čeprav se določeno število ljudi še vedno odloča za prostovoljstvo. »Trenutno največji projekt bomo financirali tudi z denarjem Evropskega socialnega sklada, kar nam omogoča kvaliteten zagon dejavnosti in podpornega okolja znotraj socialnega podjetja. Načrtujemo, da bomo letos redno zaposlili še štiri ljudi in tri osebe preko javnih del.« KNOF, ki med drugim s projektom Znanje za zaposlovanje pripravlja tudi brezplačne delavnice za brezposelne, ima ambicijo postati socialni inkubator za Posavje, že sedaj pa ima namen svoje dobre prakse prenesti tudi v zasavske občine.
Čakajoč na Strategijo razvoja socialnega podjetništva
»Zavod za zaposlovanje podpira razvoj socialnega podjetništva in sodeluje pri izvajanju projektov socialnega podjetništva, ki so bili izbrani na dosedanjih treh javnih razpisih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. To pomeni vključevanje predvsem ranljivih skupin brezposelnih v projekte v skladu s ciljnimi skupinami. Ko bo sprejeta Strategija razvoja socialnega podjetništva, se bomo na Zavodu skupaj z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve lotili priprave aktivnosti za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva,« pojasnjujejo na Zavodu RS za zaposlovanje.
Sicer pa lahko brezposelni že sedaj ustanovijo socialno podjetje tudi s pomočjo subvencije za samozaposlitev, če seveda izpolnjujejo vse pogoje za njeno pridobitev. Ta je namreč namenjena predvsem ohranitvi samozaposlitve za najmanj dve leti. »Brezposelni lahko prejeta sredstva porabijo po svoji presoji in potrebah za namen ohranitve samozaposlitve, in ne nujno izključno za plačilo prispevkov. Ravno tako lahko socialna podjetja v skladu s pogoji javnih povabil kandidirajo za pridobitev subvencije za zaposlitev brezposelnih, ki se težje zaposlijo. Na javnem povabilu za izbor programov javnih del za leto 2013 so bila socialna podjetja uvrščena med neprofitne delodajalce, ki lahko kandidirajo za izvajanje programov javnih del na področjih socialnega varstva, izobraževanja, kulture, varstva narave, komunale, kmetijstva in sorodnih področjih,« poudarjajo na zavodu.
