Ste v tem študijskem letu pri mladih opazili kakšne bistvene spremembe glede aktivnosti pri iskanju zaposlitve?

To šolsko leto je tako mladim kakor tudi nam prineslo veliko izzivov – izvedli smo veliko dobrih projektov, zaposlitvene klube Služba me ne išče, mentorske klube Kolegice, Podjetne petke in Zaposlitvene torke, začeli smo karierne klube za srednješolce in seveda pridno beležili v Nefiks. Mladi so se prilagodili situaciji in so začeli v svojo zaposljivost vlagati veliko več truda kot v preteklosti. To se je začelo odražati tudi na naših dogodkih, saj udeleženci prihajajo z veliko bolj konkretnimi cilji ter se trudijo čim bolj konkretno povezovati s potencialnimi delodajalci. Vsem pa še vedno manjka podjetnosti in menim, da nas tukaj čaka še veliko izzivov v prihodnje.

Kako uspešni so bili klubi Služba me ne išče, so mladi kje še posebno izstopali?

Zaposlitveni klubi Služba me ne išče so bili vsekakor odlična priložnost za motivacijo in pomoč pri vstopu na trg dela mladim. Klubovci so si postavili karierni plan in mnogi od njih s pomočjo mentorjev poiskali vsaj neke vrste zaposlitev. Sodelovanje v klubu je bilo zanje pomembno, saj so se medsebojno spodbujali in dajali ideje, kako naprej. Klubovci pa so organizirali tudi dogodke za druge mlade – okrogle mize, Podjetne petke, karierne zmenke, kar je bilo dobro tudi za mlade iz okolja, prav tako pa so pripravili memorandum s predlogi sistemskih sprememb za odločevalce in ga poslali vsem politikom, ter pridobili mnogo odzivov. Evalvacija je pokazala, da je bila skupina za mlade zelo pomembna z vidika motivacije, idej, medsebojne pomoči in mreženja, pa tudi možnosti javnega predstavljanja skozi organizacijo skupnih dogodkov. S klubi nameravamo nadaljevati tudi prihodnje šolsko leto, s to razliko, da jih bomo malo bolj podjetno obarvali.

Kako pa napreduje projekt Kolegice?

Sedemnajst mladih iskalk prve zaposlitve se je povezalo s svojimi mentoricami – uspešnimi ženskami, ki jim lahko odpirajo vrata na trg dela. Kolegice se redno dobivajo, mlade iskalke pa so že dobile prve konkretne možnosti, da se izkažejo na različnih projektih, preizkusijo v realnih situacijah in pridobijo prve »prave« reference, denimo pri montaži filmov, pripravi izobraževanj, organizaciji mednarodnih konferenc, pisanju za časopise... Tudi ta projekt nameravamo nadaljevati, še naprej bomo poskušali vzdrževati tudi kakovost mentorstev.

Kako se sicer pripravljate na naslednje študijsko leto, sploh glede na še bolj črne napovedi za trg dela? Boste uvedli kakšne novosti, nove projekte, kako drugače pritisnili na odločevalce?

V naslednjem šolskem letu bomo še naprej izvajali naše projekte, jih še nadgrajevali in izboljševali. Predvsem pa želimo k večjemu razmisleku in aktivaciji spodbujati mlade skozi jesensko akcijo, podelitvijo Nefiksovih priznanj tistim, ki bodo zabeležili največ relevantnih kompetenc v e-Nefiks. Mislim, da mladi ne bi smeli toliko poslušati pesimističnih napovedi, pač pa se bolj osredotočati na lastno zaposljivost in v to vložiti vso razpoložljivo energijo – in tukaj jim bomo pomagali tudi mi.

Ste že opazili kaj sprememb na bolje pri beleženju oziroma priznavanju neformalno pridobljenih znanj, tako pri mladih kot pri delodajalcih in njihovem priznavanju teh znanj?

Beleženje postaja čedalje bolj pomembno. Številni delodajalci mu že priznavajo bistveno višji pomen kot v preteklosti. Mladi seveda beležijo, toda še vedno ne dovolj.

Kaj svetujete mladim čez poletje, če bodo morda opravljali kakšno poletno delo ali kaj podobnega?

Naj imajo oči odprte in se poskušajo izkazati pri vsem, kar počnejo. Skromnost ni več najboljši odnos, pač pa kakovost opravljenega dela, ne glede na področje. Prizadevne, iznajdljive mlade ljudi, ki ne obupajo, zlahka zagotovo čakajo nove priložnosti.