V Sloveniji je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih več kot 60 odstotkov vseh zaposlenih, če odštejemo zaposlene v javnem sektorju, je v zavarovanje vključenih okoli 50 odstotkov zaposlenih. Veliko, predvsem večjih gospodarskih družb je že pred časom prepoznalo težave bodočih nizkih pokojnin in se odločilo svojim zaposlenim pomagati pri varčevanju za dodatno pokojnino, ki jim bo omogočila ugodnejšo starost.
Čez pet let bo pokojnina povprečnega zavarovanca Pokojninske družbe A, d.d., ki je v dodatno pokojninsko zavarovanje vstopil leta 2001, za 14 odstotkov višja od pokojnine nezavarovanih zaposlenih. Čez 10 let bo višja za 20 odstotkov, čez 20 let že za 40 odstotkov. Mladim, ki jim do upokojitve manjka še vsaj 30 let, bo dodatna pokojnina predstavljala več kot polovico skupne pokojnine. Dodatna pokojnina jim bo kljub slabim demografskim trendom v prihodnje omogočila kakovostno življenje v pokoju.
Ena redkih davčnih olajšav v Sloveniji
Država že od začetka spodbuja dodatno pokojninsko zavarovanje z davčno olajšavo. Premije zavarovanja do višine 5,844 odstotka bruto plače posameznika (v letu 2013 največ 2819 evrov) so oproščene plačila vseh dajatev in ne predstavljajo bonitete zaposlenega, podjetju pa se štejejo v znižanje osnove za obračun davka od dobička.
Primer: Delodajalec lahko v korist zavarovanca z neto plačo 1000 evrov vplača na mesec premijo v višini največ 83 evrov. V primeru, da bi delodajalec ta znesek nakazal zaposlenemu v obliki plače, bi zaposleni prejel le 47 evrov. Tako veliko razliko pri vsakomesečnem znesku varčevanja je z višjim donosom zelo težko in zelo tvegano doseči.
Da bi zavarovanec v 20 letih privarčeval enako višino sredstev na banki ali v drugi obliki varčevanja, bi moral letni donos sredstev (obrestna mera) v celotnem obdobju varčevanja znašati 8 odstotkov oziroma 2,5-krat več kot pri dodatnem pokojninskem zavarovanju.
Pri varčevanju na banki moramo kljub trenutno relativno visokim obrestnim meram upoštevati tudi dejstvo, da so te obrestne mere le za depozite, ki jih vplačamo v enkratnem znesku, medtem ko so obrestne mere za depozite z obročnim pologom občutno nižje.
Podjetje lahko zaradi davčne olajšave na vplačane premije z dodatnim pokojninskim zavarovanjem na davčno najbolj ugoden način nagrajuje svoje zaposlene, poskrbi za njihovo varno prihodnost in davčno optimizira svoje poslovanje.
Če je zaposleni vključen v kolektivno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca, lahko v primeru, da mu delodajalec ne financira premije v višini maksimalne davčne olajšave, premijo doplača tudi sam iz svoje bruto plače. Tako tudi sam izkoristi davčno olajšavo in poveča svoje prihranke za dodatno pokojnino.
Varnost na prvem mestu
Vplačane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja se vodijo na zavarovančevem osebnem računu ter mesečno obrestujejo z doseženim donosom naložb, ki ne sme biti nižji od zajamčenega donosa, ki v primeru Pokojninske družbe A, d.d., znaša 50 odstotkov donosa državnih obveznic. Sredstva zavarovancev so naložena razpršeno v nizko tvegane naložbe, saj je njihova varnost na prvem mestu. Vsak zavarovanec lahko kadar koli vpogleda stanje svojega računa in preveri, koliko ima že privarčevanih sredstev. V primeru smrti zavarovanca v času varčevanje (do upokojitve) se privarčevana sredstva v celoti izplačajo dedičem.
Dodatna pokojninska renta
Zavarovanec lahko uveljavi pravico do dodatne pokojnine, ko se upokoji po obveznem zavarovanju. V primeru brezposelnosti po 53. letu starosti ima pravico do predčasne pokojnine. Ob upokojitvi se zavarovanec odloči za rento z dedovanjem ali brez, izbira pa lahko tudi med oblikami rente z enakomernim ali pospešenim črpanjem sredstev, odvisno od njegovih trenutnih potreb. V primeru rente z dedovanjem, ob smrti zavarovanca, dodatno pokojninsko rento prejemajo naprej njegovi dediči do izteka zajamčenega obdobja, tako da so prihranjena sredstva izplačana družini, kar predstavlja tako imenovano družinsko pokojnino. V primeru Pokojninske družbe A, d.d., so dodatne pokojninske rente tudi variabilne, kar pomeni, da ščitijo zavarovanca v primeru visoke inflacije.
Zavarovanec z dodatnim pokojninskim zavarovanjem ne poskrbi le za svojo varno prihodnost, vendar tudi za varno prihodnost svoje družine, saj se privarčevana sredstva v primeru predčasne smrti (pred upokojitvijo) v celoti dedujejo. Ko začne zavarovanec prejemati rento, pa se v primeru izbire rente z dedovanjem, tudi ta v primeru smrti zavarovanca izplačuje naprej dedičem, do konca zajamčenega obdobja.
Vrzel v javni pokojninski blagajni na eni strani opozarja, da bodo kmalu nujni novi rezi v višine pokojnin in upokojitvene pogoje – premierka je to napovedala za naslednje leto – na drugi pa na dejstvo, da zgolj na pomoč države oziroma javne blagajne ne moremo računati. Demografska projekcija ni naklonjena pokojninski blagajni, saj se trend izenačevanja števila zaposlenih s številom upokojencev v naslednjih desetletjih nadaljuje. Povprečna starostna pokojnina, ki je leta 2001 znašala 73,2 odstotka povprečne plače, je lani znašala 615 evrov oziroma le še 62,1 odstotka povprečne plače. Padanje razmerja med pokojnino in plačo se bo zaradi uveljavitve novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ustavilo na 57,25 odstotka povprečne plače. Naraščanje proračunskih izdatkov za pokojnine pa bo najkasneje po letu 2020 zahtevalo dodatno znižanje pokojnin, za koliko se bodo znižale, pa bo odvisno predvsem od takratnih gospodarskih razmer.
Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je stopil v veljavo v začetku tega leta, je ustavil padanje odstotka za odmero starostne pokojnine. Zaposleni moški s 40 leti pokojninske dobe lahko danes računa na pokojnino iz obveznega zavarovanja v višini 57,25 odstotka svoje povprečne plače v najugodnejših zaporednih 24 letih. Letos se bo pri izračunu upoštevalo 19 najugodnejših let, nato vsako naslednje leto eno leto več. Pričakuje se, da bo ZPIZ-2 zdržal pritiske staranja prebivalstva do leta 2020. Sledile bodo nove pokojninske reforme, ki bodo postopoma nižale pokojnino iz obveznega zavarovanja in jo približevale 40 odstotkom plače. žv
