V Sloveniji na zelenih delovnih mestih dela okoli 50.000 zaposlenih, kaže raziskava o zelenih delovnih mestih, ki so jo v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta skupaj z različnimi strokovnjaki pripravili na Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2011 v sektorju okoljskega blaga in storitev zaposlenih nekaj več kot 30.000 ljudi, kar pomeni 3,2 odstotka vseh zaposlenih, ustvarili pa so 11 odstotkov BDP.
Umanoterina raziskava se osredotoča na nekaj ključnih področij, kjer ima Slovenija največji potencial za zelena delovna mesta: ekološko kmetijstvo, gozdno-lesno verigo, ravnanje z odpadki, obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, trajnostni turizem ter presečno področje socialnega podjetništva. »Definicijo zelenih delovnih mest smo oblikovali po temeljitem premisleku in v skladu z vizijo, da zelena delovna mesta podpirajo zeleno gospodarstvo. Zato smo kljub temu, da gozdarstvo ne spada v sektor okoljskega blaga in storitev, delovna mesta v slovenskem gozdarstvu in lesni verigi zaradi zakonsko predpisanega trajnostnega gospodarjenja z gozdom uvrstili med zelena delovna mesta. Zelena delovna mesta so po naši opredelitvi torej dostojna delovna mesta v zelenem gospodarstvu in delovna mesta, ki podpirajo prehod v zeleno gospodarstvo tudi v različnih sektorjih, ki niso namenjeni prav varovanju okolja, če za to niso na voljo čistejše alternative,« poudarja dr. Renata Karba z Umanotere.
Poudarek, da gre za dostojna delovna mesta, se je zdel strokovnjakom ključen. »Gradbeni sektor je z energetsko sanacijo stavb, ki je eden vodilnih ukrepov za doseganje podnebnih ciljev Evrope, velik potencial za zelena delovna mesta, a hkrati tudi nevarnost za sodobno suženjstvo. Poglejte le, kaj se dogaja z gradbenimi delavci, ki hodijo v tujino, delajo v slabih razmerah in ne dobivajo plač,« je poudarila Karba.
Potencial za zelena delovna mesta do leta 2020 pa je po mnenju strokovnjakov, ki so sodelovali v raziskavi, skoraj petkratnik trenutnega števila delovnih mest in znaša več kot 250.000 delovnih mest. Pri tem so upoštevana tako ozelenjena obstoječa delovna mesta kot tudi nova zelena delovna mesta. Ekološko kmetijstvo na 2700 slovenskih ekoloških kmetijah na primer trenutno zagotavlja 3100 polnih delovnih mest. Če bi se za preusmeritev na ekološko kmetijstvo odločile vse slovenske kmetije, bi to pomenilo kar 87.000 zelenih oziroma ozelenjenih delovnih mest, če pa samo petina vseh, pa okoli 17.000. Socialna podjetja skupaj z zadrugami, nevladnimi organizacijami, invalidskimi podjetji in centri za socialno delo zaposlujejo 20.000 ljudi. Ob vsestranski podpori bi jih po mnenju Gorana Miloševiča v 10 letih lahko bilo celo 60.000.
Izjemen potencial je tudi turizem, ki zaposluje skupno 100.000 ljudi, certificiranih zelenih delovnih mest pa je samo okoli tisoč. »Vsa turistična podjetja imajo priložnost, da ozelenijo svojo infrastrukturo in turistične produkte. Ne gre torej samo za potencial neposrednih delovnih mest, pač pa tudi posrednih, saj je turizem velik spodbujevalec in integrator trajnostne mobilnosti, ekološke pridelave hrane, učinkovitega ravnanja z vodo in odpadki...« poudarja dr. Karbova in opozarja na že zdaj učinkovita interesna združenja na tem področju. Gozdno-lesna veriga po oceni Borisa Rantaše zaposluje 16.000 ljudi, že vrnitev na raven obsega lesnopredelovalne industrije z začetka devetdesetih let pa bi pomenila 25.000 delovnih mest.
Na področju ravnanja z odpadki je trenutno, kot je ocenila dr. Marinka Vovk, okoli pet tisoč zelenih delovnih mest, pri čemer pa ne gre pričakovati velike rasti novih delovnih mest pri zbiranju in ravnanju z odpadki, pač pa je največji potencial prav njihova snovna predelava. »Če smo še do nedavnega govorili, da je naša edina pomembna surovina les, lahko to zdaj ob visokem odstotku ločeno zbranih odpadkov trdimo tudi za slednje. Zaposli lahko nizko izobraženo delovno silo in tudi strokovnjake. V Sloveniji imamo znanja na tem področju, zato je to zagotovo lahko pomembna gospodarska niša, ki temelji na ekoinovacijah,« je prepričana dr. Karbova.
Pred velikim izzivom je tudi gradbeni sektor in z njim povezane proizvodne in storitvene dejavnosti, saj je energetska sanacija stavb v EU prepoznana kot najpomembnejši ukrep za povečanje energetske učinkovitosti. Vzpostavljanje s tem povezanih delovnih mest je odvisno od višine investicij, pravi Bojan Žnidaršič. Sanacija vsega stavbnega fonda v desetih letih bi ustvarila kar 20.000 zelenih delovnih mest. Do leta 2020 se jih ob načrtovanem vlaganju v obnovljive vire energije obeta še 11.000.
Na Umanoteri so za prehod na zeleno gospodarstvo za ključne prepoznali štiri skupine ukrepov: podpora raziskavam, razvoju in ekoinovacijam, zelene investicije vključno s subvencijami in drugimi javnimi spodbudami, razvoj znanja in dvig okoljske ozaveščenosti oziroma ustvarjanje trga in povpraševanja po zelenih izdelkih in storitvah. »Nujna je jasna trajnostna razvojna usmeritev Slovenije, na kar so nedavno na prvi nacionalni konferenci o zelenih delovnih mestih opozorili tudi udeleženci. Brez tega se lahko še naprej dogaja, da sprejmemo hkrati ukrepe, ki nekaj spodbujajo, in ukrepe, ki to hkrati omejujejo ali celo rušijo,« je prepričana dr. Renata Karba.