Z zaostrovanjem pogojev upokojevanja – z dvigom starostne meje – in z nižanjem obveznih javnih pokojnin se je prebivalstvo začelo bolj kot prej zavedati, da so predvsem sami odgovorni za finančno varnejšo starostno obdobje po upokojitvi. Kombinacija neugodnih demografskih gibanj z manj rojstvi in daljšo življenjsko dobo mnoge družbe po svetu sili k novi definiciji, kaj je upokojevanje in kakšno bo življenje v tem obdobju. Upokojevanje dobiva nov obraz.
To je eden od izvlečkov iz raziskave, ki jo je med devet tisoč zaposlenimi anketiranci iz devetih držav pripravila finančna skupina AEGON. Anketirali so namreč bodoče upokojence. Njihovi odgovori, čeprav so iz devetih različnih držav, kažejo slutnjo, kam drsi javna pokojninska blagajna: 51 odstotkov bodočih upokojencev je pesimističnih glede svoje finančne prihodnosti, saj jih skrbi, ali bodo imeli dovolj denarja za življenje v pokoju, in kar 56 odstotkov jih meni, da se zaradi tega ne bodo mogli upokojiti ob želeni starosti.
Morda je v raziskavi na prvi pogled presenetil sorazmerno nizek delež zaposlenih, ki pričakujejo, da bodo bodoči upokojenci imeli še slabše pogoje in razmere za upokojitev – teh je (le) 71 odstotkov.
Zanimivi so odgovori, kako bi ukrepali, da bi upočasnili hitro zmanjševanje javnih pokojnin: kar dve tretjini anketirancev pripravljenih prevzeti nase višja davčna bremena za zagotovitev primernih pokojnin. Več kot dve petini zagovarja kombinacijo višjih davkov in nižjih bodočih pokojnin, 27 odstotkov pa bi jih raje imelo še višje davke v obdobju zaposlitve, da bi lahko uživali enako visoke pokojnine kot zdajšnji upokojenci.
Zaradi finančne krize bodoči upokojenci načrtujejo podaljšano delovno dobo in delo tudi po upokojitvi. Samo 30 odstotkov bodočih upokojencev pričakuje, da bodo popolnoma nehali delati ob upokojitvi, medtem ko jih 44 odstotkov pričakuje, da bodo še delali v pokoju za skrajšan delovni čas ali prek drugih oblik dela. Le 5 odstotkov pa jih načrtuje, da bodo polno delali tudi po upokojitvi.
Da je očitna velika povezava med finančno pripravljenostjo bodočih upokojencev, da bi varčevali zdaj, ko so mlajši, zato da bi imeli bolj vzdržne prihodke v starosti, in upadanjem višine javnih pokojnin. Tam, kjer zaposleni že zdaj vedo, da so javne pokojnine nizke (ZDA, Velika Britanija in Nemčija) je njihova zasebna finančna pripravljenost veliko višja kot pa v tistih državah, kjer so javne pokojnine še relativno visoke. Tukaj je na mestu opozorilna primerjava s Slovenijo, kjer javne pokojnine kljub zadnji reformi dosegajo 57,25 odstotka povprečne neto plače, kar pa je še vedno nadpovprečno v primerjavi z drugimi »razvitimi« državami. No, te imajo sicer prevej višje plače.
Večina držav z visokim deležem pokojninskih izdatkov je že izvedla reformo pokojninskega sistema. Razmerje med plačo in pokojnino (stopnja nadomestitve) pri povprečni plači, ki je v Avstriji in Italiji pred reformo znašala, denimo, blizu 100 odstotkov, v Nemčiji 77 odstotkov, v Franciji 76 odstotkov, naj bi se po zaključku reforme znižalo v Avstriji in Italiji proti 80 odstotkom, v Nemčiji na 58 odstotkov in v Franciji na 63 odstotkov.
V Sloveniji je razmerje med upokojenci in delovno aktivnimi zelo neugodno in se še slabša, realna vrednost pokojnin pa se znižuje že tretje leto zapored. V katero smer se bo gibalo razmerje med današnjo plačo in bodočo pokojnino, ne bo treba ugibati že prihodnje leto, za katero je vlada že napovedala popravke pokojninskega sistema. Ali z drugimi besedami: če se danes z neto plačo nekako prebijete skozi mesec, potem si zamislite jutrišnji dan s polovico manjšim zneskom - tako bo, če boste v pokoju odvisni le od pokojnine iz obveznega zavarovanja.
Dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja vse pomembnejši del socialne varnosti bodočih upokojencev, tako pri nas, kot tudi v tujini. V Sloveniji je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključeno prek 60 odstotkov vseh zaposlenih, če odštejemo javni sektor je v zavarovanje vključeno okoli 50 odstotkov zaposlenih. Odstotek je v primerjavi z drugimi državami dober, saj je v Nemčiji v dodatno pokojninsko zavarovanje vključeno 51,6 odstotka zaposlenih, v Italiji 25 odstotkov, v Španiji pa le 22,7 odstotka zaposlenih. Prednjačijo Avstralci in Nizozemci, kjer je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih več kot 90 odstotkov zaposlenih.
Pri nas imamo zaradi relativno nizkih premij, poznega pričetka te oblike varčevanja in tudi dvigov v zadnjih letih iz tega naslova zbranih zelo malo sredstev. Sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji trenutno ne dosegajo pet odstotkov letnega bruto družbenega proizvoda. V Nemčiji, na primer, so se v zadnjih desetih letih sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja povišala z 140 milijard evrov na 350 milijard evrov, oziroma na 14 odstotka BDP. Na Japonskem, v ZDA, Švici, Kanadi,.. pokojninski skladi prek 70 odstotkov zbranih sredstev investirajo v domače obveznice in delnice. Prostovoljna kolektivna dodatna pokojninska zavarovanja (voluntary occupational pension) v znatnem delu razvitih držav pokrivajo vrzel med javnimi in primernimi pokojninami.
