Mlade je prvi nagovoril Andrej Pompe, soustanovitelj agencije Formitas BBDO, kjer je bil dobro desetletje kreativni direktor, v zadnjih letih pa se kot svetovalec ukvarja s strateškimi komunikacijskimi vprašanji. »Bistvo je znati, ne vedeti,« je uvodno predavanje začel Pompe. Dodal je, da se je pri tem treba osredotočiti na bistvo, bistvo marketinga in bistvo tržne znamke. Pri trženju namreč bistvo ni produkt, ampak je treba pogledati potrošniku v srce. Ključna sta percepcija in psihološki moment, ko se v potrošnikovi zavesti ustvari podoba znamke, meni Pompe. Po njegovem se je potrebno zavedati, da je znamčenje olje v kolesju prodaje, znamka pa tista, ki naredi razliko. In bistvo sodobne znamke je odnos oz. ljudje, ki imajo občutek, da je znamka »za njim nekaj naredila«.
Drugi govorec, Matevž Klanjšek, soustanovitelj Celtre, se je v svojem predavanju posvetil zgodovini, razvoju in bistvu oglaševanja. Duhovitost, spektakel in vpetost ljudi je tisto, kar je včasih prodajalo izdelke, je dejal Klanjšek. Danes se izdelki prodajajo predvsem s planiranjem in analiziranjem podatkov o uporabniku ter s prilagajanjem oglasov njegovim aktivnostim na internetu, meni Klanjšek. »Ljudje so se prenehali ukvarjati z vsebino oglaševanja in se ukvarjajo s tehnologijo oglaševanja,« ugotavlja Klanjšek, prepričan, da to ni dobro, saj bolj kot kdajkoli prej rabimo agresivno promocijo kreativnosti. Čeprav, zanimivo, Celtra razvija tehnologijo za oglaševanje, Klanjšek zagovarja dejstvo, da nekateri oglaševalski prijemi iz zgodovine delujejo še danes, zato ni potrebno stalno menjavati tehnologije, ampak se je treba v prvi vrsti posvečati ljudem. »Ne smemo razmišljati o potrošnikih ali uporabnikih, ker bomo s tem naleteli na težave, saj bodo ljudje občutili, da z njimi ravnamo kot s številkami,« je pojasnil soustanovitelj Celtre.
Skupaj s Tomažem Hočevarjem, strokovnjakom za načrtovanje spletnih mest in uporabniško izkušnjo na Parseku, agenciji za digitalni marketing, so mladi odkrivali bistvo ustvarjanja boljše uporabniške izkušnje. Ugotovili so, da uporabniki niso potrpežljivi, saj se na spletni strani zadržijo največ osem sekund. Če v tem času ne najdejo tistega, zaradi česar so kliknili na stran, bodo odšli drugam, je povedal Hočevar. Zato je pomembno, da o strukturi in vsebinah na spletni strani dobro razmislimo, je poudaril.
Ljudje zaradi zasičenosti z informacijami vedno bolj hrepenimo po preprostosti, kar je treba upoštevati tudi pri izdelavi spletnega mesta. Informacije, ki jih želimo obdržati na strani, niso pa tako bistvene, skrijemo, denimo v poseben zavihek, kjer jih bodo določeni uporabniki še vedno lahko hitro našli, je pojasnil. Na drugi strani pa je dobro, če spletnemu mestu tudi kaj dodamo, predvsem socialno komponento, denimo mnenja strank oziroma uporabnikov. »Bistveno pa je, da se vedno, preden na spletno stran dodamo nek element, vprašamo, ali ustvarja dodano vrednost ali ne. In na ta način zreduciramo zasičenost,« je poudaril Hočevar, ki med najboljša spletna mesta uvršča tista, ki v ospredje izpostavijo en glavni produkt, za vse ostale pa uredijo navigacijo.
Naslednji je pred mlade marketingarje stopil Tomaž Ambrožič, strokovnjak za komuniciranje v športu, direktor športne agencije S.V.-RSA in vodja marketinga za letošnje evropsko prvenstvo v košarki Eurobasket 2013, ki se bo odvijalo med 4. in 22. septembrom. Gre za največji športni dogodek v Evropi, ki ga bo spremljalo okoli 150 milijonov ljudi v Evropi in drugje po svetu, je pojasnil Ambrožič in ob tem poudaril, da zato ne iščejo sponzorstev, da bi izpeljali dogodek, marveč gre za prodajo pravic, s katerimi sponzorji dobijo dovoljenje, da prek Eurobasketa komunicirajo s svojimi (potencialnimi) uporabniki. Za sponzorje je torej sponzorstvo dogodka zanimivo le, če se njegova ciljna skupina ujema s ciljno skupino, ki spremlja košarko oziroma Eurobasket, je dejal Ambrožič. In tisti, ki to znajo izkoristiti, že danes povezujejo svoje ime z dogodkom, ki se bo sicer odvijal šele čez nekaj mesecev, je dodal strokovnjak za komuniciranje v športu, ki si prizadeva, da bi podjetja tudi v prihodnje sponzorstvo razumela kot strateško marketinško orodje.
V popoldanskem delu so oder zavzeli še Matevž Slokar, mladi ajdovski podjetnik, ki uspešno vodi projekt socialnega podjetništva S project, Clemens Brugger, ki je spregovoril o Coca Coli kot eni blagovni znamki z različnimi ciljnimi skupinami, zadnja dva pa bosta med 16. in 17.15 uro nastopila Darko Dujič s predavanjem Bistvo Googla in dr. Mitja Pirc s predavanjem o navidezno neracionalnih potrošnikih.
Organizatorji so za obiskovalce pripravili tudi interaktivni delavnici, kjer sta jih Živa Jalovec iz Sonce.net in Maja Rozman iz Cenexa učili, kako izstopati v množici oz. kako se najboljše predstaviti v digitalnem svetu.
Zvečer pride na vrsto še Funfara, kabaretsko obarvana zabava z JAMirkom in rock skupino Blow up. Funfara se bo od 21.30 ure dalje odvijala v klubu Brooklyn.
Več informacij o dogodku in zabavi se nahaja na spletnem mestu www.fanfara.net.