Po zadnjih raziskavah OECD so pri ustvarjanju novih delovnih mest ključna mlada podjetja, ki pa bi za še več zaposlovanja potrebovala spodbudo države v obliki izboljšanja trga dela, finančnih trgov ter insolventne zakonodaje. Raziskava The Science, Technology and Industry Scoreboard 2013 pravi, da so podjetja, mlajša od petih let, v zadnjem desetletju ustvarila polovico novih delovnih mest. Med obdobjem gospodarske krize je namreč največ delovnih mest propadlo v starih podjetjih, medtem ko je število delovnih mest v mladih podjetjih raslo.
Več pozornosti mladim in dinamičnim podjetjem
»Za rast in nova delovna mesta je treba dati mladim, dinamičnim podjetjem, kot so zagonska, boljše pogoje za uspeh,« je prepričan Andrew Wyckoff, direktor oddelka za znanost, tehnologijo in industrijo OECD. Wyckoff zato poudarja, da morajo politični odločevalci premisliti, kako bodo pristopili k reformam, ki bi mladim podjetjem pomagale uspeti, hkrati pa ne bi preveč ugajale velikim podjetjem, iz katerih včasih prav tako izhajajo zagonska.
Poročilo razkriva tudi spremembe glede potreb po določenih poklicih. Manjšajo se namreč potrebe po manj kvalificirani delovni sili, medtem ko je priložnosti za visoko usposobljene kadre čedalje več. Pri tem največ delovnih mest še vedno predstavlja storitveni sektor, in sicer kar 75 odstotkov, kažejo rezultati raziskave. Države bi za to po mnenju OECD morale narediti več za podjetja v storitvenem sektorju, in sicer s tem, da bi jim omogočili dostop do znanja in veščin, ki jih njihovi zaposleni potrebujejo za uspeh podjetja. Pri tem imajo v mislih predvsem informacijska in tehnološka znanja ter obvezno šolanje in treninge za starejše zaposlene.
Da so mlada podjetja tista, ki ustvarjajo dodano vrednost in nova delovna mesta, že ves čas vztrajno poudarja tudi Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana. »Zagonsko podjetništvo je ključno zaradi inovacij in ustvarjanja novih delovnih mest. Raziskava Global Entrepreneurship Monitor (GEM) pravi, da približno tretjino dinamike katerega koli gospodarstva ustvarjajo zagonska podjetja. Na dolgi rok tako število novih delovnih mest prinašajo prav slednja. To pomeni, da je ta segment podjetništva še kako pomemben za rast gospodarstva,« je Lesjak poudaril ob nedavnih Dnevih podjetništva v Tehnološkem parku Ljubljana.
147 zagonskih podjetij ustvarilo 1400 delovnih mest
Glede na pregled stanja zagonskih podjetij, ki so ga v okviru Silicijevih vrtičkov, skupnosti slovenskih start upov, opravili podjetnik in investitor Jugoslav Petković ter Andraž Tori in Boštjan Špetič iz Zemante, imamo v Sloveniji 147 zagonskih podjetij, v katerih je aktivnih 1400 članov. Za primerjavo, lani je bilo start upov 86, njihovih članov pa 800, kar nakazuje, da ugotovitve raziskave OECD o ustvarjanju delovnih mest v mladih podjetjih držijo tudi v Sloveniji. Aleš Špetič, podjetnik in mentor manj izkušenim kolegom, na svojem blogu k neuradni statistiki slovenskih zagonskih podjetij dodaja, da gre za seštevek znanih podjetij, zato gre domnevati, da je skupna številka podjetij in njihovih zaposlenih še bistveno višja.
Špetič je pri tem kritičen do države, ki mlade podjetnike ignorira in jim ne ponuja konkurenčnega poslovnega okolja, hkrati pa preveliko pozornost namenja »starim« podjetjem. »Minister za gospodarstvo razmišlja, kako je na voljo 500 milijonov evrov za zagon gospodarstva, NLB iz tega naslova 30 milijonov evrov nameni Gorenju in se na tiskovni konferenci hvali, da gre pri tem tudi za ohranjanje delovnih mest. To je toliko, kolikor so slovenski start upi zbrali denarja v celi zgodovini! Minister za šolstvo ima polne roke s šolstvom, sindikati in zakonodajo, internet in nova ekonomija ga zanimata bolj malo. Mlada podjetja z visoko izobraženimi mladimi, ki ne dobijo zaposlitve in se preizkušajo v podjetništvu, ne zanimajo nikogar. Pa bi jih morala,« opozarja Špetič, prepričan, da start upi dokazujejo, da so resna industrija, ki prinaša zaposlitve, kapital in ponaša slovensko ime v svet. »Slovenski start upi zaposlujejo ali bodo v kratkem zaposlovali okoli 3000 ljudi. Ko ne uspejo v svojem projektu, ostanejo brez službe in morajo početi nekaj drugega. Zato naredijo vse, da uspejo. Tisti, ki naj bi skrbeli za okolje, so pripeti na državne plače in jih zanima predvsem, kako jih bodo obdržali. /…/ Slovenska zagonska podjetja so očitno konkurenčna v svetu, slovensko okolje pač ne,« zaključuje Špetič, soustanovitelj start upa CubeSensors in mentor v podjetniškem pospeševalniku TSStartup.
Država obljublja, da bo za mlade naredila več
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) obljubljajo, da bodo v prihodnje preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) poleg zagonskih subvencij, tveganega kapitala in garancij za zavarovanje bančnih kreditov razvijali tudi nove oblike za spodbujanje mladih podjetij, med drugim s semenskim kapitalom ter prvimi podjetniškimi spodbudami za mlade podjetniške ekipe. Z njimi želijo podpreti podjetja, ki komercializirajo lastno znanje, ustvarjajo izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo ter imajo potencial rasti tudi z vstopom na tuje trge, pojasnjujejo na ministrstvu.
Slovenska zagonska podjetja so sicer med letom 2006, ko so v SPS pričeli deliti subvencije za novonastala inovativna podjetja P2, in letom 2012 prejela 15,85 milijona evrov. Koristilo jih je 416 podjetij, ki so bila ob prijavi mlajša od 12 mesecev.
Njihova stopnja preživetja do leta 2011 je 99-odstotna, dodana vrednost na zaposlenega se je v opazovanem obdobju povečala na 33.419 evrov na zaposlenega, v povprečju pa so podjetja ustvarila 2,1 novo delovno mesto, so pojasnili na gospodarskem ministrstvu. SPS je sicer v zadnji finančni perspektivi 2007–2013 odobril 3816 projektov in s tem skupno 513,14 milijona evrov. Od tega je bilo za podjetja, mlajša od treh let, odobrenih 747 projektov oziroma 17,13 milijona evrov.