Osnovno poslanstvo Slovenskega coaching združenja je doseganje pozitivnih sprememb pri posamezniku in v družbi. Ste lahko konkretnejši?

Coaching se ukvarja z osebnim razvojem ljudi, ki je neogibno povezan s spremembami pri posamezniku. V središču pozornosti je torej posameznik, ki si želi osebno rasti, ki ima vizijo in cilje za oblikovanje boljše družbe, ki si želi pri tem strokovne pomoči oziroma proces osebne transformacije izpeljati hitreje s pomočjo coachinga ter supervizije in ki se zaveda, da osebni razvoj nikoli ne more biti zares končan. Vselej je treba delati na sebi. Več ko bo takih posameznikov, boljša bo družba.

Kdo sploh je coach in kdo ni coach? Zasledila sem razmišljanje, da je coach načeloma lahko vsak, da pa je seveda vprašanje, kdo je učinkovit. Resnici na ljubo, v zadnjem času se veliko ljudi deklarira za coacha.

Coach je predvsem oseba, ki želi pomagati drugim in ki je za to tudi ustrezno usposobljena, zna torej pravilno uporabljati coaching orodja in je zavezana etičnim standardom coachinga. Bistveno je tudi zaupanje. Coach mora biti predvsem zaupanja vredna oseba.

Koliko je profesionalnih coachev v Sloveniji in kje so pridobili znanje ter dobili ta naziv? Za zdaj ICF-akreditacijo daje Glotta Nova.

Število profesionalnih coachev mi ta hip ni poznano in tudi to je stvar, ki bi jo radi pri Slovenskem coaching združenju čim prej uredili in naredili pregledno bazo coachev. Ravnokar se je oblikovala komisija za sprejem in oblikovanje nacionalnih standardov coachinga, ki nam bo v veliko pomoč tudi pri priznavanju takšnih in drugačnih akreditacij, ki krožijo med coachi. Tuje akreditacije so sicer zelo popularne, toda ste se kdaj vprašali, ali odsevajo potrebe in razmere v Sloveniji? V Sloveniji je kar nekaj izobraževanj na temo coachinga, med njimi naj omenim tudi Coaching akademijo, ki jo izvaja Planet GV za notranje coache in ki podeljuje certifikat usposobljen notranji coach. Ravno zdaj pripravljamo njegovo nadgradnjo za zunanje coache, tako imenovani ECAP – Executive Coaching Academy Program.

Obstaja več kot 30 oblik coachinga, torej ne le osebni in poslovni coaching, kajne?

Samo v evropskem prostoru je res več kot 30 oblik coachinga. Večinoma so coachingi odvisni od orodij, ki jih razvijajo različne psihološke šole. Pri nas so tako najpogostejši NLP coaching, energijski coaching, coaching kot metoda vodenja, manj pa gestalt coaching, interaktivni, transakcijski, vedenjski, ciljno orientirani coaching in drugi.

Kdaj naj bi torej tudi slovenska coaching stroka dobila standarde in kdaj boste uvedli licenco, kar ste zapisali tudi v svoj program?

Oblikovanje standardov je cilj združenja za letošnje leto, takoj ko bodo pripravljeni, se lotimo tudi licenciranja z namenom ureditve stroke. To je pomembno, da dvignemo stroko, ji damo večji ugled in pomembnost. S tem bodo tudi uporabniki bolje zaščiteni pred raznimi kvazimojstri in samooklicanimi coachi.

Kje coachi pridobivate znanje in kako se je poklic coach vpel v potrebe slovenske družbe?

Coachi pridobivamo znanje po vsem svetu na različnih usposabljanjih, kot tudi na Slovenski coaching konferenci, kjer se zberemo enkrat na leto v novembru. Prav tako načrtujemo v združenju posebne izobraževalne dogodke enkrat na mesec, kjer si bomo med seboj izmenjevali znanje. Poklic coach postaja vse bolj cenjen samostojni poklic, verjetno tudi zato, ker je potreb vse več. Poleg tega tudi podjetja zaposlujejo coache, ki pomagajo pri razvoju zaposlenih.

Kako boste izvajali supervizijo za profesionalne coache?

Po dogovoru med člani združenja in po načelu časovnih bonusov. Torej vsak član združenja se obveže ponuditi določeno število ur supervizije enemu ali več sočlanom.

Omenili ste coaching v podjetjih. So vodje lahko coachi oziroma kdo naj bo »trener« sodelavcem?

Tako imenovani Executive coaching je orodje za vodje. Torej da, vodje so lahko tudi coachi. Je pa to le en del njihove vloge. Trener sodelavcem je najpogosteje zunanji ali notranji, posebej za to usposobljen coach.

Zakaj naj ne bodo vodje, tudi top menedžmenta, brez svojega coacha?

Vsakdo potrebuje zrcalo, še zlasti vodja in še zlasti vodje na vrhnjih vodstvenih položajih, ki se jim zaradi »višine« večkrat izkrivi pogled, izgubijo stik z realnostjo, opravljajo pa nadvse odgovorno delo, ki vpliva na veliko število ljudi.

Bistvo coachinga je, da se ne ukvarja s preteklostjo, pač pa s prihodnostjo. Če pogledava v prihodnost tudi midve, boste slovenski strokovnjaki v prihodnje poiskali slovenski izraz za coacha?

Dobro vprašanje. Kar nekaj slovenskih izrazov, ki se delno dotikajo področja coachinga, že obstaja, kot je osebno svetovanje, osebno trenerstvo… Člani Slovenskega coaching združenja smo pridobili kar nekaj mnenj o ustreznosti rabe izraza caoching. Med drugimi smo pozvali k mnenju tudi jezikoslovca dr. Marka Snoja, ki nam je podal mnenje, da ni toliko pomemben sam izraz, kot je pomembno, da pod različnimi izrazi razumemo enako definicijo. Ker do danes še nismo našli povsem ustrezne slovenske besede, smo se odločili, da, bomo uporabljali v mednarodnih krogih prepoznaven izraz, dokler je ne najdemo. Izziv najti ustrezen slovenski izraz torej ostaja.