Pred novim šolskim in študijskim letom je že na voljo razpis Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem od šolskega/študijskega leta 2013/2014 do zaključka izobraževanja na eni stopnji. Tako kot minulo leto sta rezervirana dva milijona evrov. Delodajalcem, ki bodo uspešni na razpisu, bo sklad sofinanciral 50 odstotkov štipendije, vendar največ do 30 odstotkov minimalne plače, kar znaša 235 evrov. Razpis je odprt do vključno 31. marca prihodnje leto oziroma do porabe denarja.

Do neposrednega sofinanciranja kadrovskih štipendij po tem razpisu je upravičen štipenditor, ki med drugimi pogoji ni v postopku prisilne poravnave ali stečaja po določilih zakona, ki ureja finančno poslovanje, ima poravnane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve, skladno z nacionalno zakonodajo, zapadle do vključno zadnjega dne v mesecu pred vložitvijo vloge na javni razpis.

Gre za nove pogoje, ki jih je sklad uvedel preventivno, ker gre na eni strani za že uveljavljeno prakso na razpisih Evropske unije, na drugi strani pa želi sklad delodajalcem s tem sporočiti, da bodo sofinancirali le štipenditorje, ki izpolnjujejo svoje obveznosti do zaposlenih in do države. Ker v prejšnjih letih to ni bil pogoj, sklad nima podatka o morebitnih prijaviteljih, ki tega pogoja ne bi izpolnjevali na predhodnih razpisih, na vprašanje o morebitnih primerih delodajalcev, ki so porabljali sredstva za kadrovske štipendije, niso pa plačevali prispevkov in drugih dajatev državi, odgovarjajo na skladu za razvoj kadrov in štipendije.

Delodajalec je po končanem štipendiranju dolžan štipendista tudi zaposliti, in sicer tri mesece po zaključku izobraževanja in za toliko časa, kolikor je trajalo neposredno sofinanciranje kadrovske štipendije. Izjemoma lahko delodajalec štipendista zaposli tudi pred zaključkom izobraževanja, vendar mora štipendist izobraževanje zaključiti v šestih mesecih po zaposlitvi, delodajalec pa od meseca, v katerem je zaposlil štipendista, ni več upravičen do sofinanciranja kadrovske štipendije.

Obveznost zaposlitve za toliko časa, kolikor traja prejemanje sofinanciranih sredstev, pa je lahko tako prednost kot tudi ovira za delodajalce in štipendiste, se strinjajo na skladu. »Delodajalcem, ki težko pridobijo ustrezen kader in načrtujejo svoje delo več let vnaprej, denimo zaradi več let trajajočih pogodb z dobavitelji, takšna obveznost koristi, saj jim je v interesu obdržati zaposlene dalj časa in zmanjšati morebitni dodaten vložek v nove kadre. Po drugi strani pa delodajalcem, ki težje načrtujejo svoje delovanje za nekaj let vnaprej, ta obveza predstavlja oviro,« se zavedajo in potrjujejo, da je podobno tudi s štipendisti. Nekateri namreč želijo imeti že v času izobraževanja zagotovljeno službo, po možnosti z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, drugi pa hočejo imeti ob zaključku izobraževanja proste roke pri izbiri in menjavi delodajalca.

»Kadrovske štipendije omogočajo delodajalcem, da že v času študija s perspektivnimi študenti aktivno sodelujejo in jih po končanem študiju hitro in kvalitetno vključijo v delovni proces. Je pa zaradi tržnih razmer v gospodarstvu težko napovedovati prihodnost in se podjetja zaradi tega še redkeje odločajo za podeljevanje tovrstnih štipendij,« pojasnjuje Marko Kostelec, direktor za razvoj in selekcijo kadrov v Halcomu, najboljšem zaposlovalcu Zlate niti 2007 med srednje velikimi podjetji, ki se sicer na ta razpis ni prijavil. »Najmlajši zaposleni sodelavci v Halcomu so sodelavci, ki se dokažejo v času opravljanja študentskega dela in jih ob njihovem zaključku študija povabimo, da se zaposlijo v našem podjetju,« pojasnjuje Kostelec.

Delodajalci, ki se ne želijo obvezati z zaposlitvijo štipendista, imajo tako na izbiro možnost, da se enostavno ne prijavijo na razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij. »Vsekakor pa bi morala biti obveznost zaposlitve eden izmed bistvenih razlogov, da delodajalci preverijo resnost svojih namenov s posameznim štipendistom, preden se z njim prijavijo na razpis za sofinanciranje njegove kadrovske štipendije,« poudarjajo na skladu.

V šolskem oziroma študijskem letu 2012/2013 je sicer sofinanciranje kadrovskih štipendij na novo pridobilo 183 delodajalcev za 280 kadrovskih štipendij, so pojasnili na Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije ter dodali, da so z odločbami tako podelili skoraj 80 odstotkov vseh razpisanih sredstev. Na razpis se največ prijavljajo s štipendisti, ki se izobražujejo na področju strojništva, elektrotehnike pa tudi medicine, medtem ko je najmanj prijav na področju humanistike.

Vendar pa to niso popolni podatki o kadrovskih štipendijah, saj po trenutno veljavnem zakonu o štipendiranju prijava potreb po kadrovskih štipendistih in poročanje o izplačanih kadrovskih štipendijah nista obvezna, zato sklad nima pregleda nad ponudbo in povpraševanjem po vseh podeljenih kadrovskih štipendijah. Ta pregled bodo imeli po novem letu, ko bo začel veljati zakon, po katerem bodo delodajalci dolžni skladu poročati o podeljenih kadrovskih štipendijah ne glede na to, ali so sofinancirane ali ne.