Razvijanje zelenih delovnih mest in nadgrajevanje obstoječih delovnih mest v zelene je usmeritev, ki družbi lahko zagotovi trajnostni razvoj, hkrati pa pomeni tudi blažitev ekonomskih in socialnih izzivov, ki se porajajo z gospodarsko krizo, saj poleg zaposlovanja ranljivih skupin in varstva okolja ter virov energije zagotavlja višjo kakovost življenja.
Zelena delovna mesta so tista, ki v primerjavi s konvencionalnimi ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla izdelkov in storitev zmanjšujejo porabo energije in surovin, minimizirajo odpadke in škodljive izpuste v zemljo, vodo in zrak ter varujejo in obnavljajo ekosisteme. Prispevajo k zelenemu gospodarstvu, ki je nizkoogljično, snovno učinkovito, socialno vključujoče, povečuje blaginjo in socialno enakost. Kako je z zelenimi delovnimi mesti pri nas ter kakšni so njihovi potenciali, raziskujejo v trenutno aktualnem projektu Spodbujamo zelena delovna mesta, ki ga izvaja Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj.
»Evropska unija nima neke svoje definicije, ki bi bila drugačna od vseh drugih, sledi definiciji Mednarodne organizacija dela. Po mojem mnenju pa so to delovna mesta, ki omogočajo človeku dostojno življenje. To so delovna mesta prihodnosti, ki po eni strani zmanjšujejo stroške, po drugi pa spodbujajo napredek v družbi. To torej niso samo delovna mesta, ki so povezana z zmanjševanjem onesnaževanja, ali pa tista, ki so povezana z okoljsko problematiko, pač pa tudi tista, ki rešujejo gospodarsko-socialno krizo,« razmišlja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš.
Odzivajo se na aktualne izzive
»To je definicija zelenih delovnih mest, ki jo uporabljamo evropski poslanke in poslanci.« To so delovna mesta in poklici, ki so usmerjeni v prihodnost in trajnostno zasnovani, ki se odzivajo na aktualno najbolj pereče družbeno-gospodarske izzive. »Kriza je zgodovinsko gledano res izjemna zadeva, ki se je zgodila v Evropski uniji v zadnjih petih letih. Evropska unija namreč od svojega nastanka ne ugotavlja take gospodarske krize, kot je sedaj. In zelena delovna mesta so se na to prva odzvala. To odzivanje je sicer različno od države do države. Medtem ko jih Skandinavija razvija že več let, smo v Sloveniji šele na začetku. Skandinavija ne le da zelena delovna mesta ves čas razvija in jih prilagaja, s krizo jih niso zapirali, pač so začeli vanjo še bolj vlagati, saj so ugotovili, da je v njih prihodnost, ne pa v težki industrijah. Ohranili so delovna mesta z ozelenitvijo gospodarstva, s prestrukturiranjem in opravljanjem starih delovnih nalog na nov, zelen način. So pa v obnovljivih virih energije in tistih naravnih virih, ki jih imajo v določenih državah, kot je na primer les,« je povedala Kleva Kekuš in poudarila, da ima Slovenija prav na tem področju izjemen potencial.
V Sloveniji so strokovnjaki največji potencial za razvoj zelenih delovnih mest prepoznali na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, trajnostnega turizma in trajnostne verige lesa, ekološkega kmetijstva in socialnega podjetništva. »Avstrija nam je lahko v marsičem za zgled, predvsem na področju ravnanja z vodnimi viri in lesom. Prav tako ima Slovenija veliko priložnosti na področju socialnega podjetništva. Je pa res, da je treba našo miselnost spremeniti, ker veliko ljudi misli, da je socialno podjetništvo povezano z nevladnimi organizacijami, s sektorjem, ki ni dobičkonosno usmerjen. A ni tako, saj s socialnim podjetjem lahko ne le preživljaš svojo družino, pač pa ustvarjaš dodatna delovna mesta. Sčasoma bodo nove oblike zaposlitev, kot je na primer delo na domu, zaživele tudi v Sloveniji, četudi je trenutna delovnopravna zakonodaja precej rigidna. Še vedno je bolj spoštovan nekdo, ki gre vsak dan zjutraj v službo, kot nekdo, ki svoje delo opravlja doma. Fleksibilne oblike dela zagotovo lahko opredelimo kot zelene, saj ima zaposleni bistveno manjši ogljični odtis.«
Ministrstva se morajo povezati
Evropska poslanka poudarja šibko izrabljanje vodnih virov, prav posebej pa lesa. »Na štiri kubične metre letnega prirasta lesa na prebivalca, ki ga imamo v gozdovih, dva kubična metra zgnijeta, druga dva pa v večini izvozimo. Z lesom res ne znamo pravilno ravnati. Me pa veseli, da smo se v zadnjih treh letih z lesom začeli več ukvarjati. Potrebujemo vzpostavitev centrov za predelavo lesa na gozdnatih območjih Slovenije, kjer bo povezana pridelava in predelava izdelkov, ki prinaša večjo dodano vrednost in tukaj je veliko priložnosti za razvoj in nova zelena delovna mesta. Pri tem pa pričakujem, da se bodo različna ministrstva povezala in sodelovala, saj so sinergije nujno potrebne.«
Sprememba miselnosti
V Bruslju se sicer v povezavi z reševanjem brezposelnosti, ki je najbolj pereča med mladimi na primer v Grčiji, Španiji, na Portugalskem in še kje, ne poudarja posebno razvoja zelenih delovnih mest in novih poklicev, pač pa je pozornost usmerjena predvsem na kakovostna delovna mesta, ki so dostojno plačana, saj je delo na jugu Evrope res slabo plačano. »Ta del Evrope ima na primer izjemen potencial prav pri trajnostnem turizmu. To je namreč panoga, ki ustvarja in raste tudi v kriznih časih. Španija je razvila turboturizem in zdaj, ko je gradbeni sektor, ki je gradil vse te velike komplekse, v krizi, imajo priložnost za preoblikovanje v trajnostni turizem.«
Za lažje uresničevanje projektov na področju trajnostnega turizma ima Evropska unija rezervirana sredstva, ki pa jih bo v proračunu 2014–2020 še več kot do sedaj. Nastajajoča delovna mesta pa so zagotovo tudi na področju porajajočih se socialnih podjetij. Trenutni gospodarski model ni trajnosten in učinkovito ravnanje z viri ključno za našo konkurenčnost. Zato potrebujemo »ozelenitev« gospodarstva, saj je zeleno gospodarstvo tisto, ki upošteva, da smo ljudje del narave. »Slovenija je že naredila prave korake na področju ločevanja odpadkov in tudi tukaj se oblikujejo poklici. Prav tako so vidni koraki v pravo smer na področju lokalne oskrbe s hrano. Manjkajo pa še fleksibilne oblike zaposlitve, torej vse, ki so drugačne od tradicionalnih,« meni poslanka.
Na vprašanje, kdo naj bo nosilec sprememb miselnosti oziroma razvoja zelenih delovnih mest, pa odgovarja, da je to družina. »Doma se naučiš preudarno ravnati z vodo, ločevati odpadke, varčevati z elektriko. In to prineseš s seboj v šolo. To mora prevevati tudi celotni izobraževalni cikel. Je pa seveda tudi res, da so sistemske rešitve na strani ministrstev, ki morajo med seboj sodelovati.«
