Dekleti sta navdušili vseh enajst mladih marketingarjev, ki se v teh dneh potepajo po Silicijevi dolini, San Franciscu in Oaklandu, kjer se nahaja Berkely, pa čeprav obe na isti univerzi živita precej drugače.
Gračnerjeva kot študentka četrtega letnika doktorskega študija največ časa preživi v laboratoriju in v knjižnici, saj je s predavanji opravila in posluša le še seminarje, medtem ko Isakovičeva kot študentka dodiplomskega študija doživlja še precej bolj pestro in razgibano študentsko življenje. To ne pomeni, da se študenti zabavajo, ampak poleg predavanj in treningov veliko časa preživijo za knjigami in se učijo. Tudi ob petkih, sobotah ali nedeljah. »Tukaj je povsem normalno sprejeto, da se učiš, ni tako kot v Sloveniji, kjer izpadeš kot piflar«, je dejala Gračnerjeva, ki je v tej luči na začetku potrebovala nekaj časa, da se je privadila, da ni več ena redkih z najboljšimi ocenami v razredu, ampak so takšni vsi študenti. Zato se je tudi težko prebiti med najboljše prijavljene. To še posebej velja za slovenske študente, saj na Berkelyju ne poznajo slovenskih profesorjev in težko verjamejo njihovim priporočilom. Gračnerjeva je tako denimo po ljubljanski Ekonomski fakulteti študij nadaljevala v Londonu in se nato vpisala na Berkeley.
Velik del pri odločitvi, da je prišla sem, pa je imela ravno Isakovičeva, ki jo je prepričevala, kako je tukaj vse super. Sara je sicer na Berkeley prišla kot plavalka za njihovo ekipo, s katero je dobivala pomembne univerzitetne zmage, zaradi srebrne olimpijske medalje pa se nahaja tudi na Berkeleyjevem zidu olimpijcev. A bolj kot plavanje jo trenutno veseli študij, priznava. Končuje namreč zadnji letnik študija psihologije in se tako v celoti posveča študiju in maturi. Pri študiju jo najbolj navdušuje, da profesorji tekmujejo, kdo bo imel boljše študente, zato so jim vedno na voljo ali kje na kavi, v parku ali pa na govorilnih urah ter v predavalnici. Poudarila je tudi, da študenti, ki so športniki, ne uživajo posebnih ugodnosti, kvečjemu imajo zaradi treningov še bolj nabite urnike. Tako je denimo teste pisala tudi, ko so bile s plavalkami na tekmovanju, in sicer pred trenerko v hotelski sobi.
Isti dan se je ekipa študentov marketinga odpravila tudi v podjetje Magee Scientific, ki ima v Ljubljani v lasti podjetje Aerosol. Sprejel jih je ustanovitelj podjetja dr. Anthony D. A. Hansen, ki je še kot raziskovalec razvil napravo za merjenje vrednosti emisij v zraku. Kot vodja malega podjetja je poudaril, da se moraš v takem podjetju znati spopasti z različnimi opravili, predvsem pa je pomemben osebni marketing, da se torej posvetiš ljudem, s katerimi želiš sklepati posle, in njihovi kulturi. Za odprtje pisarne pri nas so se odločili, ker ima Slovenija v EU neproporcialno razmerje v predstavništvu na področju onesnaževanja in klimatskih sprememb, v pogoje za dobro poslovno okolje in razmere v politiki pa se ne vmešavajo, je povedal.
Aerosol sicer v celoti izvaža vse produkte, največjo rast pa imajo v Indiji in na Kitajskem, kjer je onesnaženost zraka največja. Južna Amerika denimo še ni pripravljena priznati, da imajo težave, je dejal Hansen, pa tudi sicer gre za nišno področje, ki ne bo nikoli doseglo velike rasti, je prepričan. Zato podjetje niti nima prave konkurence, saj se velika podjetja, ki bi morda nove produkte lahko razvijala hitreje, tega ne bodo lotevala. Je pa vsak uspeh v poslu odvisen od ljudi, še posebno v malem podjetju, kjer si zaposleni sami ustvarjajo priložnosti in s tem tudi ohranjajo svojo zaposlitev, je dejal Hansen.