»V treh letih študija na fakulteti sem sicer poleg večinoma teoretičnega znanja pridobil tudi nekaj praktičnih izkušenj, vendar se te težko primerjajo z znanjem in izkušnjami, pridobljenimi med delovno prakso v podjetju, saj pri vajah na fakulteti ni mogoče ustvariti takšnega okolja in priložnosti za spoznavanje realnih razmer in dela, kot ga je mogoče doživeti ob delovni praksi. Z vseh vidikov je delovna praksa za pridobivanje znanja in izkušenj izredno pomembna, saj študenta pripravi na čas redne zaposlitve, ko bo moral izkoristiti vse znanje in izkušnje, da bo lahko uspešno deloval na svojem področju. Takrat dobi tudi izkušnje na področju timskega dela in se nauči sodelovanja in prilagajanja v delovni skupini, kar je za doseganje vrhunskih rezultatov bistvenega pomena.«

Tako je v zaključnem poročilu z delovne prakse pri Dewesoftu, zlati gazeli 2012, med drugim zapisal Aljaž Kropivšek, študent fakultete za računalništvo in informatiko, ob koncu prakse. »Študent je pogosto postavljen tudi v situacijo, ki bi bila brez praktičnega usposabljanja nerešljiva. A je ravno ta del izobraževanja tisti, ki z izkušnjami bistveno pripomore k iznajdljivosti in hkrati tudi inovativnosti pri reševanju nastalih situacij in problemov.«

Praksa že med študijem je torej potrebna zaradi številnih koristi, ki jih mladi človek dobi še pred vstopom na trg dela. In prav več praktičnih znanj in izkušenj naj bi prinesel tudi bolonjski študij, ki pa je v Sloveniji po mnenju mnogih namesto tega samo podaljšal študij za eno šolsko leto, mlade pa spustil nepripravljene na trg dela oziroma v svojo poklicno kariero.

O tem so govorili tudi na nedavnem posvetu Zaposljivost – sinergija akademskega in delodajalskega prostora, ki so ga skupaj pripravili Slovenska kadrovska zveza, Gospodarska zbornica Slovenije in Karierni centri Univerze v Ljubljani. »Najboljše šole in fakultete so tiste, ki delujejo v tesni povezavi s podjetji in prakso. Bolonjski študij na dodiplomski in podiplomski ravni je po mojem mnenju korak nazaj k tem prizadevanjem,« deli mnenje mnogih dr. Jure Knez iz Dewesofta.

»Iz osebne izkušnje lahko povem, da sem od študija največ odnesel z delom v praksi, tako da je že med časom študija izredno pomembno imeti stik z realnim poslovnim svetom. S tem študenti pridobivajo samo motivacijo za pridobivanje teoretičnih znanj. Podjetja morajo nujno prepoznavati mlad potencial in mu dajati možnost prakse že med študijem.  Sam imam veliko raje diplomanta z nižjimi ocenami in praktičnim znanjem kot pa blestečega študenta brez izkušenj,« poudarja strokovni direktor Dewesofta.

»Razvoj kariere je proces, ki se začne že v študentskih letih. Delodajalci moramo mladim ponuditi možnosti sodelovanja, jih navduševati za kreativno in zavzeto delo ter jih seveda mentorirati na njihovi prvi poti povezovanja teorije in prakse,« pa poudarja Živa Gorup Reichmann, vodja razvoja kompetenc v podjetju ComTrade, ki ponuja prakso študentom FRI Univerze v Ljubljani in FERI Univerze Maribor. Študenti lahko s podjetjem sodelujejo tudi v projektih. »Vedno pa dajemo prednost študiju, zato smo fleksibilni in dogovor o načinu in obsegu dela prepuščamo študentu in njegovemu mentorju. Naša želja je, da vsi, ki uspešno sodelujejo z nami že kot študentje, nadaljujejo sodelovanje tudi po koncu študija. Kot mednarodno IT-podjetje, ki verjame in tudi procesno deluje na področju razvoja zaposlenih, menimo, da je sodelovanje s študenti pravi koncept za nadaljnje zaposlovanje in karierni razvoj posameznika.«

Čim prej do pravih izkušenj

Več možnosti obstaja, da dijak ali študent čim prej začne pridobivati ustrezna praktična znanja. To lahko počne prek redne prakse, če jo na fakulteti zagotavljajo, s projektnim sodelovanjem s podjetji (ali s pripravo seminarskih nalog) ali pa z izbiranjem ustreznih del prek študentskega servisa. Možnosti sodelovanja s podjetji pa lahko spozna tudi prek Kariernih centrov Univerze v Ljubljani, ki jim je uspelo v četrtem letu svojega delovanja v svoje aktivnosti vključiti že dobro tretjino od vseh študentov Univerze v Ljubljani, ki jih je okoli 50.000.

Študente opremijo tudi s potrebnimi spretnostmi in znanji, ki jih potrebujejo za uspešno nagovarjanje bodočih zaposlovalcev. Kakšna naj bo učinkovita kratka, ciljana osebna predstavitev in nagovor morebitnemu zaposlovalcu, t. i. elevator pitch, želijo Karierni centri Univerze v Ljubljani neposredno predstavili tudi širši javnosti. Zato bodo v ponedeljek, 27. maja, opoldne pred sedežem Univerze v Ljubljani, na Kongresnem trgu, pripravili javno demonstracijo hitrih zmenkov in uporabe elevator pitcha.

Karierni centri Univerze v Ljubljani, katerih dejavnost je delno financirana iz Evropskega socialnega sklada, bodo tako ob začetku študijskih počitnic ponovno neposredno povezali podjetja in študente ter mlade iskalce prve zaposlitve, k sodelovanju pa povabili tudi člane Združenja seniorjev Slovenije – menedžerjev in strokovnjakov.

Univerza gre na trg

»Namen Festivala Univerza gre na trg – na Kongresni trg je vzpostavitev aktivnega ter dolgoročnega sodelovanja med najpomembnejšimi akterji na trgu dela: študenti, diplomanti, delodajalci, seniorji ter strokovnimi delavci Univerze v Ljubljani. Predvsem pa želimo, da začnejo mladi čim prej graditi svojo kariero; čas študija je vsekakor za to najbolj primeren. S tem dogodkom jim skušamo ob zaključku predavanj olajšati iskanje primernega študentskega dela, takega, s katerim bodo izpopolnjevali svoja strokovna znanja in pridobivali delovne izkušnje. Vsekakor se bomo potrudili, da bo to tudi priložnost za navezavo koristnih stikov za poznejšo delovno prakso ali celo zaposlitev,« sta pojasnili karierni svetovalki Iva Matjašič in Sabina Ž. Žnidaršič.