Aktualni izzivi zaposljivosti diplomantov so naslovili torkovo okroglo mizo, ki bo potekala na rektoratu Univerze v Ljubljani (UL) v sklopu Tedna univerze. Ob tem bodo predstavili tudi ključne ugotovitve raziskave Zaposlenost diplomantov Univerze v Ljubljani in dobre prakse, vključno z dejavnostjo kariernih centrov.
»Naš prvi ključni izziv je nenehno posodabljanje in aktualnost študijskih programov ter podajanje kakovostnih znanj. Prav tako je pomemben izziv spodbujanje razvoja veščin in obštudijskih dejavnosti, pa tudi mednarodnih izkustev diplomantov. Ob samem študiju prav te dodatne aktivnosti diplomante že v času študija pripravljajo na njihovo nadaljnjo karierno pot in so dobra popotnica za uspešen prehod v zaposlitev. Tudi delodajalci jih zelo cenijo. V zadnjih letih se je z razvojem kariernih centrov na UL aktivnosti osredotočalo prav v pravočasno načrtovanje karierne poti,« med drugim poudarja dr. Maja Makovec Brenčič, prorektorica Univerze v Ljubljani, ki bo tudi vodila pogovor na temo zaposljivosti študentov ljubljanske univerze. Zato bodo po njenem mnenju tudi v prihodnje sodelovanje z delodajalci še krepili in s tem ustvarjali boljšo prepoznavnost znanj, ključnih spretnosti in kompetenc diplomantov, »saj le tako lahko vsi skupaj pripomoremo k njihovemu uspešnejšemu prehodu na trg dela ter k dvigu zaposljivosti«.
V nekaj mesecih do prve zaposlitve
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje v povprečju visokoizobraženi na prvo zaposlitev čakajo skoraj 11 mesecev, po raziskavi o zaposlenosti diplomantov UL, ki temelji na podatkih generacij diplomantov 2006–2010, pa je večina prvo zaposlitev našla v manj kot pol leta.
»Za to stanje smo soodgovorni vsi; tako gospodarsko, razvojno kot družbeno. Prav zato mora vsak od nas, še posebno pa izobraževanje, spodbujati razvoj, ki bo omogočal nova delovna mesta. Obenem pa moramo mladim ponuditi aktualna in kakovostna znanja, jih usmerjati v inovativna in kreativna delovanja ter jim s soodgovornim sodelovanjem in povezovanjem ustvarjati priložnosti,« poudarja dr. Makovec-Brenčičeva.
Po njenem mnenju je sicer vse več mladih, ki se zavedajo, kako pomembno je biti proaktiven že v času študija, se vključevati v različne, tudi opcijske oblike študijskega dela, razvijati dodatne veščine in se vključevati v različne obštudijske dejavnosti, oditi na študijsko izmenjavo, izmenjavo praks in si pridobiti mednarodna izkustva.
Diplomanti različnih področij, na primer umetnosti, humanistike, naravoslovnih, tehničnih in družboslovnih ved, so že vključeni v različne aktivnosti. To so prakse, projekti s podjetji, sodelovanja gostov iz prakse, sodelovanje pri diplomskih in magistrskih delih. »Je pa res, da je različnih oblik praktičnega dela kot obveznih sestavin programov še premalo. Res pa je tudi, da delodajalci pogosto nimajo (več) virov, ki bi omogočali tovrstna stabilna sodelovanja,« meni prorektorica UL.
KUL za profesorje
Vse več je tudi študentskih podjetniških pobud povezovanja, vključujejo se v izobraževanja o start upih, udeležujejo se delavnic, ki spodbujajo inovativnost in kreativnost. »Nedolgo tega smo skupaj z agencijo Spirit organizirali dogodek 3P – Pripravljen na podjetniško pot. Zanimanje je bilo res veliko.«
Na univerzi sicer krepijo delovanje kariernih centrov UL in Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, v okviru projekta KUL pa pripravljajo številne delavnice tudi za pedagoge, kako z novimi, nadgrajenimi metodami in pristopi učenja ter poučevanja spodbujati študentovo odgovornost in soustvarjalnost, njegovo proaktivnost.