Olimpijske igre v Sočiju so zaradi izjemnih uspehov slovenskih športnikov v družbo vnesle veliko veselja in celo optimizma. Vsaj tisti čas se je marsikomu od nas zdelo, da je s trdim delom in osredotočenostjo na cilj vse dosegljivo. Ljudje so se poistovetili z rezultati športnikov, se veselili zanje, hkrati pa tudi zase.

Zakaj so se torej ljudje sposobni poistovetiti z uspehi športnikov, niso pa sposobni ponotranjiti uspehov svojega podjetja? Ali je športne in poslovne dosežke sploh mogoče primerjati? In ali je mogoče, da bi od ljudi v prihodnosti pričakovali, da bodo k delu pristopali tako kot vrhunski športniki k treningu?

Ta razmislek je vodil predstavnike Competa, da so za HR-srečanje, ki bo v sredo, 14. maja, izbrali temo z naslovom »Kaj se lahko poslovni svet nauči od vrhunskih športnikov in kaj se športniki lahko naučijo od poslovnežev?«. V uvodnem delu bo o tem spregovoril dr. Aleksander Zadel, v pogovoru in razpravi pa bosta vzporednice med športom in poslovnim svetom, kjer zdaj delujeta, iskala nekdanja smučarska tekačica Petra Majdič in smučar Jani Grašič.

Petra Majdič, naša najuspešnejša smučarska tekačica in dobitnica olimpijske kolajne, je po končani športni karieri odprla lastno podjetje  za prodajo športne opreme in organizacijo team buildingov. Jani Grašič je bil več kot deset let v vodstvu gorenjske gazele Seaway, z začetkom letošnjega leta pa je stopil na lastno podjetniško pot in v sklopu programa Be Fit – Be Smart postavlja projekt Erasmus športni park.

»Vedno sem vlekel vzporednice med poslom in športom. Sam sem športno zelo dejaven, ker na primer med daljšo dejavnostjo, ko tečem ali kolesarim, dobim največ idej. Svoje misli preusmerim, osredotočim in lažje razmišljam. Poleg tega telesno dobro pripravljena oseba bistveno lažje prenaša stres sodobnega delovnika,« je med drugim dejal Grašič, ki je prepričan, da naj ima vodja v podjetju enake vrednote in kompetence kot športnik.

»Stena, ki je pred teboj in jo nameravaš preplezati, je dober učitelj za tvoje delo na poslovnem področju. Predstavlja lahko oviro, ki jo moraš premagati, ali pa projekt, ki ga je treba s premislekom in potrpežljivo uspešno pripeljati do konca. Kadar plezaš v navezi, boš hiter in varen toliko, kolikor bodo za to skrbeli prav vsi plezalci. In v poslu je prav tako – uspešen bo le, če bodo vsi prispevali največ, kolikor zmorejo. Vsak korak in oprijem, ki ga narediš v steni, pomeni eno tvojo odločitev. Tako kot si premislil, kam boš zabil klin in se oprijel naslednjega dela skale, je pri poslu – vsaka odločitev mora biti premišljena z zavedanjem, kakšne bodo njene posledice. Sam sem bil sodelavcem vedno za zgled in ko je bilo treba kaj končati v kratkem roku, smo vsi stisnili zobe in pospešeno delali, a se seveda po uspešno končani zadevi tudi vsi skupaj veselili,« je opisal Grašič.

Temu pritrjuje tudi Petra Majdič, ki s podjetji sodeluje pri pripravi team buildingov, ki naj bi pripomogli k izboljševanju organizacijske klime v podjetjih. Opaža namreč, da menedžment na papirju sicer podpira izvajanje tovrstnih dejavnosti za motiviranje zaposlenih in doseganje njihove večje zavzetosti, sami pa se jih ne želijo udeleževati. Oba podjetnika pa poudarjata tudi, da je tako v športu kot v poslu za uspeh temeljni pogoj zelo jasna in pozitivno usmerjena komunikacija.

»Ljudje morajo vedeti, kakšne cilje morajo doseči, kako in kdaj. Športnik ne bo nikoli dosegel vrhunskih rezultatov, če ne bo vsakič posebej vedel, kaj in kako naj trenira, da bo postopoma napredoval in dosegel cilj, ki je postavljen za posamezno obdobje. Zato bi morali vodje svoje zaposlene ves čas seznanjati z uspešnostjo poteka projektov, poslovanja podjetja in kako so zadovoljni z njihovim doprinosom podjetju. Jaz sem na primer od svojega trenerja ves čas zahtevala jasne odgovore,« je med drugim dejala Petra Majdič.