Izbor Zlate niti 2013 spet prinaša zanimiva spoznanja o najboljših zaposlovalcih in njihovih odzivih na krizo. Letos je v izboru sodelovalo 86 podjetij (pretekla leta jih je bilo na seznamu najboljših zaposlovalcev 101), njihova struktura pretežno zajema mala (50 odstotkov), srednje velika (33,7 odstotka) in v manjšem deležu velika podjetja (16,3 odstotka). Prevladujejo storitvene dejavnosti (41,8 odstotka), sledijo proizvodne dejavnosti (25,6 odstotka), informacijsko komunikacijske tehnologije in raziskovalno razvojne dejavnosti (22,1 odstotka) ter trgovina (10,5 odstotka). Ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega med 86 podjetji je za 16,8 odstotka višja od slovenskega povprečja, kar je za polovico manj kot pretekla leta.
Kaj je prineslo leto 2013 najboljšim zaposlovalcem?
Z vidika organizacijskih sprememb je vidna stabilna usmerjenost v trženje ter večje osredotočenje na upravljanje človeških virov. Za razliko od preteklih let je letos mogoče opaziti znaten porast zaznav organizacijskih sprememb na področju izdelave proizvodov in storitev, upravljanja z oskrbnimi verigami in nabavo ter raziskavami in razvojem.
Po našem mnenju to nakazuje na vse večjo procesno usmerjenost ter povezanost funkcijskih področij z osredotočenjem na človeške vire, v raziskave in razvoj ter osredotočenje na proizvode in storitve, ki odgovarjajo na potrebe in dejanske koristi trgu.
Ker sta znanje in dodana vrednost, ki jo podjetja ustvarjajo za kupca, ovrednotena kot ključna vira konkurenčnih prednosti (34 odstotkov zaposlovalcev v izbranem vzorcu jih postavlja na prvo mesto), lahko ugotovimo, da se najboljši zaposlovalci vse bolj osredotočajo na povezovanje nosilcev znanj (torej zaposlenih) in tržnih izzivov, kar podpirajo tudi vrednosti kazalnikov.
Kaj deluje na trgu in v očeh kupcev?
Še vedno ostaja na prvem mestu kakovost izdelkov in storitev, sledijo zaupanje in dolgoročnost odnosov s podjetjem ter cena in plačilni pogoji, ki pa jim letos podjetja pripisujejo precej manjšo pomembnost. Še vedno pada tudi pomen blagovnih znamk. Če povzamemo: prvo pravilo ponudbe najboljših zaposlovalcev ostaja kakovost, kar se povezuje tudi z že opredeljenimi zaznavami organizacijskih sprememb.
Kakovost je še utrdila svoj relativni pomen glede na preostale dejavnike, saj so podjetja nižje ovrednotila pomen cen in plačilnih pogojev z vidika pomembnosti v očeh kupcev.
Morda je to tudi odraz dosežene stabilnosti nekaterih trgov, na katerih poslujejo najboljši zaposlovalci – izvozniki. Odnos do znamk sporoča enako kot druge raziskave – v splošnem se zvestoba znamkam manjša oziroma prehajanje kupcev med znamkami veča, to pa vse močno vpliva na iskanje različnosti in drugačnosti od konkurentov za ohranjanje položaja na trgu, tako na domačem kot na mednarodnih trgih.
Tržni vodje in tržni izzivalci
Letošnja novost vprašalnika je ocena, kako se podjetja vidijo na trgu. Kar 53 odstotkov podjetij meni, da so tržni vodje (imajo na glavnem trgu prevladujoč tržni položaj in delež), 37,8 odstotka pa tržni izzivalci (konkurirajo tržnim vodjem in imajo naraščajoč tržni delež na glavnem trgu).
Če primerjamo to samooceno z doseženimi rezultati na trgu, je povezava očitna. Prav tako podjetja ocenjujejo, da je njihov ključni vir konkurenčnih prednosti znanje (35,4 odstotka), sledijo razmerje med kakovostjo in ceno (23,2 odstotka), tehnologija in inovativnost (22 odstotkov) ter hitrost in fleksibilnost (15,9 odstotka). Zanimivo je, da pri tem oblikovanje in kreativnost postavljajo na zadnje mesto.
Najboljši zaposlovalci so v pretežni meri bodisi tržni vodje ali tržni izzivalci na domačih oziroma mednarodnih trgih, pri čemer je stopnja mednarodnosti tržnih vodij nekoliko nižja od tržnih izzivalcev). Ker smo kot majhna ekonomija visoko izvozno odvisni, in ker je izvoz, kot kažejo aktualni podatki, edini rastoči prinašalec BDP, je pregled dejavnikov, ki so značilni za najboljše zaposlovalce v razmislek vsem, ki se v lestvico niso mogli ali želeli umestiti. Je pa največji izziv tržnih izzivalcev (še posebej na mednarodnih trgih) njihovo prihodnje doseganje konkurenčnosti, saj namenjajo manj za raziskave in razvoj, ustvarjajo pa tudi manj prihodkov z izdelki in storitvami starimi tri leta ali manj kot tržni vodje – prav razvoj in inovativnost pa so predpogoj doseganja novih dodanih vrednosti, kar mednarodna konkurenca še kako dobro ve in tudi pospešeno razvija. Tržni vodje se razlikujejo od tržnih izzivalcev tudi po znatno višji stopnji zaznanih organizacijskih sprememb na področju človeških virov in raziskovalno razvojnih (R & R) aktivnostih.
Če povzamemo: zaposleni, znanje in odnosi so tisto, kar najboljši zaposlovalci povezujejo v nadpovprečno uspešnost tržnih vodij in izzivalcev, ustvarjeno na domačem ali mednarodnih trgih. Ne glede na to, ali smo v obdobju krize ali ne.