Kaja Cunk s Fakultete za družbene vede je nagrado prejela za delo z naslovom Raba socialno–marketinških pristopov pri spodbujanju aktivne politične participacije mladih v Sloveniji. Gre za eno ključnih problematik, saj raziskave kažejo, da mlade v Sloveniji politična participacija zanima manj kot njihove vrstnike v Evropski uniji in da imajo mladi pri nas izrazito negativen odnos do predstavnikov oblasti in javnih politik, je ugotovila izborna komisija. MSS si namreč kot zagovornik pravic mladih prizadeva za participacijo mladih – torej sodelovanje mladih v procesih odločanja; mladi so namreč nosilci prihodnosti in pogosto prinašajo edinstven, svež in neobremenjen pogled na odločitve, menijo v organizaciji, kjer utemeljujejo, da se je Cunkova
problematike participacije mladih lotila na zelo uporaben način, saj v svojem delu podaja predloge uporabe socialno-marketinških pristopov za reševanje posameznih težav v okviru participacije mladih, kot so nezainteresiranost za politiko, nizka informiranost, nazaupanje v sistem ipd. »Hkrati pa poudari, da je promociji politične participacije mladih namenjeno premalo pozornosti, da v Sloveniji nimamo strategije za vključevanje mladih generacij v politično delovanje. Socialni marketing vidi kot primeren pristop, saj je po njenem mnenju prav zaradi usmerjenosti k ciljnim skupinam in njihovim občutkom, vrednotam in koristim primeren za današnjo dobo,« so zapisali v utemeljitvi.
Najboljše magistrsko delo pa je napisala Špela Mohorič, prav tako s Fakultete za družbene vede, in sicer za delo z naslovom Vstop mladih na trg dela v Sloveniji. Zaposlovanje mladih je ključno za njihovo osamosvojitev. Gre za področje, ki je postalo še posebej problematično prav leta 2012, saj se je v tem letu brezposelnost mladih povišala za 11 odstotkov in je konec decembra znašala že slabih 27 odstotokov. Ključno težavo mladih pa seveda predstavlja prehod iz izobraževanja na trg dela, ugotavljajo v MSS.
Mohoričeva po mnenju izborne komisije celovito obravnava problematiko brezposelnosti mladih ter predstavi pomanjkljivosti, povezane z neskladji na trgu dela in z izobraževalnim sistemom. »Temeljito opiše vse oblike zaposlitev (študentsko delo, honorarno delo, delo za določen čas), ki so danes tipične za mlade in ki mnogokrat tudi slabo vplivajo na njihov socialni položaj. Avtorica zaključi magistrsko delo z biografsko metodo, ki nam omogoči širši vpogled v popotovanje današnjega mladega človeka skozi sistem izobraževanja; mladega človeka, ki kljub pričakovanjem in pripravljenostjo na samostojno življenje le s težavo izpolni osnovne pogoje zanj. Avtorica pride do sklepa, da mladi vidijo svet kot nepredvidljiv, nerazumljiv in poln tveganj, ter da študentje vstopajo v prihodnost, ki je videti slabša, kot je bila preteklost in sedanjost njihovih staršev,« so zapisali med utemeljitve za podelitev nagrade.
V natečaj je prispelo skupno 47 prijav, od tega 16 za diplomsko delo po bolonjskem sistemu in 31 za magistrsko delo po bolonjskem oz. diplomsko po starem sistemu, so sporočili iz MSS. Ključni kriteriji za izbiro najboljših diplomskih oz. magistrskih del s področja mladine so bili aktualnost, uporabnost in pronicljivost; predvsem z vidika MSS in problematik, ki jih obravnavajo pri svojem delu, ter aktualnega dogajanja na področju mladih nasploh.
